Vprašanje
Ali Prva Mojzesova knjiga, 1. poglavje pomeni dobesedno 24-urne dneve?
Odgovor
Skrbno preučevanje hebrejske besede za »dan« (yom) in sobesedila, v katerem se pojavi v opisu stvarjenja v Prvi Mojzesovi knjigi, bo pokazalo, da »dan« pomeni dobesedno solarni dan, to je 24-urno časovno obdobje. Hebrejska beseda yom, ki se prevaja kot »dan«, lahko izraža več kot en pomen, odvisno od sobesedila. Lahko se nanaša na 24-urno časovno obdobje (solarni dan), ki ga potrebuje Zemlja, da se enkrat zavrti okrog svoje osi (na primer, »v enem dnevu je 24 ur«). Lahko se nanaša na obdobje dnevne svetlobe med zoro in mrakom (na primer, »čez dan postane precej vroče, vendar se ponoči malo ohladi«). Lahko pa se nanaša na nedoločeno časovno obdobje (na primer, »v dedovih dneh …«). V Prvi Mojzesovi knjigi 7,11 se nanaša na 24-urni solarni dan. V Prvi Mojzesovi knjigi 1,16 se nanaša na obdobje dneva med zoro in mrakom. V Prvi Mojzesovi knjigi 2,4 pa se nanaša na nedoločeno časovno obdobje. Kaj torej pomeni »dan« v Prvi Mojzesovi knjigi 1,5–2,2, ko se uporablja skupaj z vrstilnimi števniki (to je prvi dan, drugi dan, tretji dan, četrti dan, peti dan, šesti dan, sedmi dan)? Ali so to 24-urna obdobja ali nekaj drugega? Ali bi lahko beseda yom, kot se jo uporablja tukaj, lahko pomenila nedoločeno časovno obdobje?
Kako naj bi razlagali besedo yom v Prvi Mojzesovi knjigi 1,5–2,2, lahko določimo z uporabo zgodovinsko-slovnične metode, tako da preprosto preiščemo sobesedilo, v katerem najdemo besedo, in primerjamo sobesedilo z uporabo besede drugje v Svetem pismu. S tem dovolimo, da Sveto pismo razlaga samo sebe in nam pove, kaj pomeni. Hebrejska beseda yom je uporabljena 2301-krat v Stari zavezi. Izven Prve Mojzesove knjige 1 yom in števnik (uporabljeno 410-krat) vedno kaže običajen solarni dan, to je 24-urno obdobje. Besedi »večer« in »jutro« skupaj (38-krat) vedno kažeta običajen solarni dan. Yom + »noč« (52-krat) vedno kažeta običajen solarni dan.
Sobesedilo, v katerem se beseda yom uporablja v Prvi Mojzesovi knjigi 1,5–2,2, ko opisuje vsak dan kot »večer in jutro«, popolnoma jasno pove, da je Mojzes mislil na 24-urne solarne dneve. Omemba »večera« in »jutra« je nesmiselna, razen če se nanaša na dobesedni 24-urni solarni dan. To je bila standardna razlaga dni v Prvi Mojzesovi knjigi 1,5–2,2 v vsej judovski in krščanski zgodovini do 19. stoletja, ko je v skupnosti znanstvenikov prišlo do spremembe vzorca in so začeli drugače razlagati Zemljine sedimentne plasti. Prej so skalne plasti razlagali kot dokaz za katastrofalni vesoljni potop v Noetovih dneh. Ko pa je skupnost znanstvenikov vse bolj sprejemala Darwinovo evolucijsko teorijo, je zanikala vesoljni potop v Noetovih časih in začela razlagati skalne plasti kot dokaz za izredno staro Zemljo. Nekateri dobro misleči kristjani, ki pa so bili v strašni zmoti, so skušali uskladiti to novo protipotopno, protisvetopisemsko razlago s svetopisemsko pripovedjo o vesoljnem potopu v Noetovem času, tako da so razlagali besedo yom, kot da pomeni obsežna, nedoločena časovna obdobja.
Za razlage o stari Zemlji je znano, da se zanašajo na veliko napačnih, nedokazljivih in neznanstvenih predpostavk, ki vodijo v zmotne zaključke. Namesto da bi razlagali Sveto pismo na podlagi spreminjajočih se in nedokazanih teorij nekaterih neverujočih znanstvenikov, moramo stanovitno razlagati Sveto pismo s Svetim pismom. V skladu z Drugo Mojzesovo knjigo 20,8–11 je Bog ustvaril vesolje v šestih dobesednih 24-urnih solarnih dneh, ki jim je sledil dan počitka. Bog je vzpostavil vzorec človekovega delovnega tedna na podlagi svojega tedna stvarjenja: delaj šest dni, en dan počivaj. To bi bilo absurdno, če bi Bog nameraval, da bi beseda yom v zapisu o stvarjenju pomenila kaj drugega kot dobesedne, 24-urne solarne dni. Zagotovo bi Bog lahko vse ustvaril v trenutku, če bi hotel. Vendar nam njegova izbrana metoda stvarjenja vesolja v seriji šestih 24-urnih solarnih dni, ki jim sledi dan počitka (prenehanja stvarjenja), kaže, da je stvarstvo sámo za človeka in služi kot prvotni vzorec in sredstvo, po katerem spoznamo, častimo in odsevamo Boga.
English
Ali Prva Mojzesova knjiga, 1. poglavje pomeni dobesedno 24-urne dneve?
