Vprašanje
Ali Apostolska dela 2,38 učijo, da je za odrešenje potreben krst?
Odgovor
V Apostolskih delih 2,38 beremo: »[…] Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.« Za vsako svetopisemsko vrstico ali odlomek velja, da njen oz. njegov nauk razberemo na podlagi tega, kar o tematiki uči Sveto pismo kot celota. Kar zadeva krst in odrešenje, Pismo jasno pravi, da odrešeni postanemo z milostjo po veri v Jezusa Kristusa, ne pa po katerihkoli delih vključno s krstom (Efežanom 2,8–9). Torej je vsakršno zatrjevanje, da je za odrešenje potreben krst ali katero drugo dejanje, napačno. Več o tem najdete v našem članku z naslovom Ali je odrešitev samo po veri ali je po veri in z dobrimi deli?.
Zakaj torej nekateri menijo, da je za odrešenje potreben krst? Ljudje se v razpravah o tem, ali odlomek uči nujnost krsta za odrešenje, pogosto osredotočijo na grško besedico eis, ki je tu prevedena kot predlog »v« (»v odpuščanje grehov«). Zagovorniki prepričanja, da je krst pogoj za odrešenje, trdijo, da »v odpuščanje grehov« tu pomeni ,da bi dobili odpuščanje grehov’. A izvirno grško besedo je mogoče razumeti na več načinov: 1. zato da bi dobili, prejeli, imeli, ohranili; 2. zaradi, kot posledica; 3. glede na, v zvezi z. V odlomku bi lahko uporabili katerokoli izmed teh različic prevoda. Zato je za pravilno razumevanje odlomka potrebno nekaj dodatnega proučevanja.
Najprej si oglejmo izvirnik in pomene grške besedice eis, tu prevedene kot »v«. To je običajna beseda in v grški Novi zavezi jo srečamo 1774-krat, prevedena pa je na veliko različnih načinov in ima tudi več različnih pomenov. Možni sta najmanj dve pojmovanji odlomka: da je krst pogoj za odrešenje; in da krst ni pogoj za odrešenje. Tu uporabljeni grški predlog eis v različnih odlomkih srečamo v različnih pomenih. A ugledni proučevalci grške Nove zaveze, med njimi A. T. Robertson in J. R. Mantey, trdijo, da bi morali v Apostolskih delih 2,38 ta predlog prevajati kot »zaradi« ali »z vidika«, ne pa kot »zato da bi« ali »z namenom«.
En primer gr. uporabe predloga eis najdemo v Evangeliju po Mateju 12,41, kjer eis odraža posledico nekega dejanja: »spreobrnili so se na Jonovo oznanilo« (predlog »na« je tu prevedek gr. besede eis). Očitno je mišljeno, da so se spreobrnili zaradi Jonovega oznanila oz. je bilo njihovo spreobrnjenje posledica Jonovega oznanila. Podobno bi bilo lahko tudi pri Apd 2,38 mišljeno, da so bili krščeni, ker so že začeli verovati in so zato prejeli odpuščanje grehov (Janez 1,12; 3,14–18; 5,24; 11,25–26; Apostolska dela 10,43; 13,39; 16,31; 26,18; Rimljanom 10,9; Efežanom 1,12–14). Ta razlaga odlomka je tudi skladna s sporočilom Petrovih naslednjih dveh pridig neverujočim, v katerih Peter odpuščanje grehov povezuje z dejanjem spreobrnjenja in vere v Kristusa, ne da bi sploh omenil krst (Apostolska dela 3,17–26; 4,8–12).
Poleg Apostolskih del 2,38 najdemo še tri vrstice, v katerih je eis uporabljen v zvezi s krstom oz. krščevanjem. V Evangeliju po Mateju 3,11 srečamo besedno zvezo »jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje«. V tem odlomku eis očitno ne more pomeniti »da bi«. Niso bili krščeni, zato da bi dobili spreobrnjenje, temveč ker so se že (pred tem) spreobrnili. Drugi odlomek je Pismo Rimljanom 6,3, v katerem je besedna zveza »krščeni v [>eis] Kristusa Jezusa«. Tudi tu je pomen »zaradi« ali »glede na«. Tretji odlomek je Prvo pismo Korinčanom 10,2 z besedno zvezo »krščeni v [>eis] Mojzesa«. Eis tudi tu ne more pomeniti ,da bi prejeli’, saj Izraelci niso bili krščeni, zato da bi dobili Mojzesa za voditelja, ampak zato, ker je bil Mojzes njihov voditelj in jih je izpeljal iz Egipta. Če torej dosledno upoštevamo uporabo gr. predloga eis v povezavi s krstom, moramo sklepati, da Apostolska dela 2,38 res pomeni, da so bili krščeni, ker so že prejeli odpuščanje svojih grehov. Omenimo še nekaj vrstic, v katerih eis ne pomeni ,da bi dobili’: Matej 28,19; 1 Peter 3,21; Apostolska dela 19,3; 1 Korinčanom 1,15; 12,13.
Slovnični vidiki sobesedila vrstice Apostolska dela 2,38 in predloga eis ne puščajo dvoma, da sta sicer obe pojmovanji skladni s kontekstom in dometom možnih interpretacij odlomka, da pa večina pokazateljev govori v prid pojmovanju, da eis v tej vrstici pomeni ,zaradi' oz. ,glede na՚. Če torej Apostolska dela 2,38 pravilno razumemo, vrstica ne uči, da je za odrešenje potreben krst.
Poleg pomena besedice eis je v odlomku še en slovnični vidik, ki ga je treba upoštevati, in sicer sprememba osebe in števila pri glagolih in zaimkih v odlomku. Peter v navodilu »Spreobrnite se« uporabi velelnik v drugi osebi množine, medtem ko »naj se dá krstiti« stoji v tretji osebi ednine. V grščini tudi svojilni zaimek v besedni zvezi »Odpuščanje svojih grehov« stoji v drugi osebi množine. To pomembno razlikovanje nam pomaga razumeti odlomek. Kaže, da premik od druge osebe množine do tretje osebe ednine in spet nazaj povezuje besedni zvezi »odpuščanje svojih grehov« in ukaz »Spreobrnite se«. Če torej upoštevamo spremembo osebe in števila, bi se lahko poved glasila tako: Spreobrnite se (množina) v odpuščanje vaših (množina) grehov in vsak (ednina) izmed vas naj se dá krstiti. Ali še bolj razvidno: Vsi vi se spreobrnite v odpuščanje vseh vaših grehov, in vsakdo izmed vas naj se dá krstiti.
Še ena zmota tistih, ki trdijo, da Apostolska dela 2,38 učijo nujnost krsta za odrešenje, pa je tako imenovana zmota negativnega sklepanja. Če poenostavimo: to je prepričanje, da če je kaka izjava resnična, ne moremo kar domnevati, da so zato samodejno resnične tudi vse negacije (ali nasprotja) te izjave. Čeprav je v Apostolskih delih 2,38 rečeno Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha, to še ne pomeni, da če se kdo spreobrne in se ne da krstiti, ne bo prejel odpuščanja grehov in daru Duha.
Med odrešenjem in pogojem za odrešenje je velika razlika. Sveto pismo jasno pravi, da je verovanje tako stanje kot tudi pogoj – česar pa o krstu ne bi mogli reči. Sveto pismo ne pravi, da če človek ni krščen, ne bo odrešen. Veri (ki je pogoj za odrešenje) lahko dodamo še vrsto pogojev, a je človek lahko kljub temu odrešen. Če veruje, če je krščen, če hodi v cerkev, če daje ubogim, bo odrešen. Logično napačno pa je domnevati, da morajo biti za odrešenje izpolnjeni ti drugi našteti pogoji – krst, obiskovanje cerkve, dajanje ubogim. Že mogoče, da so vse to pokazatelji odrešenja; niso pa pogoj za odrešenje. (Natančnejšo razlago te logične zmote najdete v našem članku z naslovom Ali Evangelij po Marku 16,16 uči, da je za odrešenje potreben krst?)
Da krst ni pogoj za odrešenje, lahko razberemo tudi iz nadaljevanja Apostolskih del. V Apostolskih delih 10,43 Peter reče Korneliju: »Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.« (Bodite pozorni na to, da v tej pripovedi doslej ni bilo nobene omembe krsta, pa vendar Peter vero v Jezusa poveže s prejemom odpuščanja grehov.) Takoj ko so navzoči začeli verjeti Petrovim besedam o Kristusu, »je prišel Sveti Duh nad vse, ki so poslušali besedo« (Apostolska dela 10,44). Šele po tem, ko so Kornelij in njegovi začeli verovati ter so zato prejeli odpuščanje grehov in dar Svetega Duha, so bili krščeni (Apostolska dela 10,47–48). Sobesedilo in odlomek sta zelo jasna: Kornelij in njegovi so prejeli oboje, odpuščanje grehov in Svetega Duha, preden so bili krščeni. Pravzaprav je Peter ta krst dovolil ravno zato, ker je bilo očitno, da so prejeli Duha »tako kakor mi«.
Apostolska dela 2,38 torej ne učijo, da je za odrešenje potreben krst. Krst je sicer pomemben kot znamenje, da je bil človek opravičen po veri, ter kot javna izpoved vere v Kristusa in članstva v lokalni cerkvi – ni pa krst sredstvo odpuščanja grehov. Sveto pismo zelo jasno pravi, da smo odrešeni samo po milosti, samo po veri v Kristusa (Janez 1,12; 3,16; Apostolska dela 16:31; Rimljanom 3,21–30; Rimljanom 4,5; Rimljanom 10,9–10; Efežanom 2,8–10; Filipljanom 3,9; Galačanom 2,16).
English
Ali Apostolska dela 2,38 učijo, da je za odrešenje potreben krst?
