Vprašanje
Ali nas Bog kaznuje, ko grešimo?
Odgovor
Za vse odkupljene samo po milost, samo po veri samo v Jezusa Kristusa je bila vsa krivda za greh – pretekli, sedanji in prihodnji – že kaznovana s smrtjo Jezusa na križu. Kristjani ne bodo nikoli kaznovani za greh, ker je Kristus v celoti trpel za naše grehe (Pismo Rimljanom 8,1–4). S svojo kazensko nadomestno smrtjo se je Kristus spokoril za krivdo za greh (jo odstranil, odvzel) za vse, ki verujejo vanj (Prvo Janezovo pismo 4,10). Zato je bila Božja pravična jeza nad našim grehom pomirjena (zadovoljena) (Pismo Rimljanom 3,21-26; Pismo Hebrejcem 2,17). Kristusova žrtev spremeni Božje stanje iz tega, da je bil proti nam, v to, da je za nas. Obnovljeni smo v Božjo naklonjenost, ker je bil problem, naš dolg za greh, odstranjen (Pismo Rimljanom 5,9-10). Poleg tega pa, ker je Kristus pripisal svojo pravičnost vernikom, smo po položaju vedno v stanju milosti pred Bogom. Smo nepreklicno opravičeni pred Bogom, ker je bila kazen za naš greh, smrt, popolnoma zadovoljena s Kristusovo smrtjo za nas (Drugo pismo Korinčanom 5,17-21; Pismo Kološanom 3,21-23). Nikoli ne bomo kaznovani zanj, ker je bil greh izvoljencev že sojen in obsojen na križu. Vendar Bog vzgaja svoje otroke, ko so v zmoti, tako kot bi jih moral vsak dobri oče. Kristjani niso kaznovani za grehe, ki jih storijo. Pač pa nas Bog ljubeče vzgaja, da bi nas poboljšal in posvetil. Ostanek tega članka se bo nanašal na »vzgojo«, da bi se izognili miselnosti, da kristjani prejmejo »kazen« (obsodbo) od Boga za svoje grehe.
Če zanemarjamo redna sredstva milosti (zasebno in skupno preučevanje Svetega pisma, pridiganje, čaščenje, molitev, bogoslužje in Gospodovo večerjo) za posvečevanje (postopno rast v praktični svetosti), to neizogibno vodi v vztrajanje v grešnem obnašanju. V takih primerih Bog vedno vzgaja svoje otroke. Če jih ne bi, ne bi bil ljubeč Oče. Tako kot dobri starši vzgajajo svoje otroke za njihovo dobro, tako naš nebeški Oče ljubeče popravlja svoje otroke v njihovo korist (Pismo Hebrejcem 12,7–11).
Torej Bog z vzgojo milostno odvrne svoje otroke od uporništva v poslušnost. Kot je rekel kralj David v Psalmu 32, nas Bog ljubeče pripelje k temu, da priznamo svoje grehe in se jih pokesamo, česar brez božanske vzgoje (discipliniranja) ne bi storili. Tako je vzgoja odrešujoča, očiščujoča in obnavljajoča. Božanska vzgoja je Božji katalizator za našo rast v pobožnem življenju. Bolj ko poznamo Boga, bolj razumemo njegovo željo po naši praktični svetosti v skladu s Kristusovo podobo in kako daleč smo od doseganja njegovega merila. Božanska vzgoja je Božji proces, ko nas Bog kot starš postopoma pripelje do podobnosti Kristusu (Pismo Rimljanom 8,28–30; Drugo pismo Korinčanom 3,18; Pismo Kološanom 3,1–10). Vzgoja je nekaj dobrega!
Krščansko življenje je nenehen boj proti grehu, ki prebiva v nas, dokler ostajamo na zemlji (Pismo Rimljanom 7,14–25). Ker je naše meso slabotno, pogosto zapademo v žalosten greh. Zato moramo pričakovati Božjo vzgojo za svojo neposlušnost, ker je njegova želja, da bi bili posvečeni in ločeni od greha (Prvo pismo Tesaloničanom 4,3; Prvo Petrovo pismo 1,13–16). Naravne posledice greha bi nas prav tako morale odvrniti od greha. Na primer, če vernik nekaj ukrade, ga bo Bog discipliniral, tako da ga bo pripeljal k priznanju in kesanju za greh kraje; tako bo obnovil občestvo med seboj in tatom, ki se je pokesal. Vendar s tem družbene posledice tatvine niso odstranjene in so lahko hude, njihova posledica so lahko globe ali celo zapor, kar škoduje našemu pričevanju za Kristusa. To so naravne posledice greha, ki jih je treba prenesti, če se jim ne izognemo s poslušnostjo. Bog tako zelo ljubi svoje otroke, da deluje celo skozi te posledice, da nas očisti za naše posvečenje (Pismo Rimljanom 12,1–2).
English
Ali nas Bog kaznuje, ko grešimo?
