Vprašanje
Kaj pomeni, da je Bog neskončen?
Odgovor
Neskončna narava Boga pomeni preprosto to, da Bog obstaja zunaj časa in prostora ter da ga čas in prostor ne omejujeta. »Neskončen« pomeni »brez meja«. Ko Sveto pismo omeni Božjo neskončnost, običajno govori o atributih, ki jih je mogoče opredeliti kot vsevednost, vsemogočnost in vsenavzočnost.
Božja vsevednost pomeni, da ima Bog neomejeno vednost. Bogu neskončna vednost omogoča, da je suvereni vladar in sodnik vsega. Bog ne le ve vse, kar se bo zgodilo, temveč ve tudi, kaj vse bi se lahko zgodilo. Boga nič ne preseneti in nihče ne more pred njim skriti greha. Ta vidik Božje narave razkrivajo številne svetopisemske vrstice, npr. Prvo Janezovo pismo 3,20: »... saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse.«
Božja vsemogočnost pomeni, da ima Bog neomejeno moč. Ta atribut pomeni, da Bog zmore izpolnjevati svojo suvereno voljo. Božja moč je neomejena, zato nič ne more zaustaviti izpolnitve njegove dokončne odločitve (odredbe). Nič ne more onemogočiti ali preprečiti njegovih božanskih načrtov. Bog bo vse svoje odločitve izvršil. Ta vidik razodevajo številne svetopisemske vrstice, med njimi Psalm 115,3: »Naš Bog je v nebesih, vse, kar mu ugaja, je storil.« Jezus na vprašanje učencev, kdo se lahko reši (Evangelij po Mateju 19,25), odgovarja: »Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« (Prav tam, 19,26)
Božja vsenavzočnost pomeni, da je Bog vedno vsepovsod. Ker je Bog vsenavzočen, ni kraja, kamor bi lahko pobegnili pred Božjo prisotnostjo. Bog ni časovno ali prostorsko omejen. Navzoč je na vsaki točki v času in prostoru. Božja neskončna navzočnost je pomembna tudi v tem, da zagotavlja večnost Božjega obstoja. Bog obstaja od nekdaj in vselej bo obstajal. Bog je obstajal, preden se je s stvarjenjem vesolja začel čas. Bog je obstajal, preden je bil ustvarjen svet ali celo sama materija. Bog nima začetka niti konca; ni bilo časa, v katerem Bog ne bi obstajal, niti ne bo časa, v katerem bi Bog prenehal obstajati. Tudi ta vidik Božje narave opisujejo mnoge svetopisemske vrstice, npr. Psalm 139,7–10: »Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven. Če bi dvignil peruti jutranje zarje, če bi prebival na koncu morja, tudi tam bi me vodila tvoja roka, držala bi me tvoja desnica.«
Ker je Bog neskončen, je tudi transcendenten, vsepresežen. Bog stvarstvo presega in je daleč nad njim; večji je od stvarstva in neodvisen od njega. Bog je neskončno nad nami in onkraj nas in naše zmožnosti, da bi ga povsem doumeli; če se ne bi razodel v stvarstvu, Svetem pismu in na koncu v Jezusu Kristusu, ne bi mogli vedeti ali razumeti, kakšen je. K sreči pa nas Bog glede samega sebe ni pustil v nevednosti. Razodel se nam je namreč v t. i. splošnem razodetju (po stvarstvu in po naši vesti) ter v posebnem razodetju (po pisani Božji besedi, Svetem pismu, in po živi Božji besedi, Jezusu Kristusu). Torej lahko Boga v zadostni meri spoznamo in lahko razumemo, kako naj se z njim spravimo in kako naj živimo skladno z njegovo voljo. Čeprav smo mi končni in je Bog neskončen, lahko Boga v zadostni meri spoznamo in razumemo, saj se nam je razodel.
English
Kaj pomeni, da je Bog neskončen?
