Vprašanje
Kaj pomeni, da je Jezus Božje Jagnje?
Odgovor
Ko Janez Krstnik imenuje Jezusa Božje Jagnje v Evangeliju po Janezu 1,29 in 1,36, ga označuje kot popolno in dokončno žrtev za greh. Da bi lahko razumeli, kdo je Jezus in kaj je storil, moramo začeti s Staro zavezo, ki vsebuje preroštva o prihodu Kristusa, ki bo »daritev za greh« (Izaija 53,10). Pravzaprav je celoten sistem žrtvovanja, ki ga je Bog vzpostavil v Stari zavezi, kazal na prihod Jezusa Kristusa, ki je popolna žrtev, ki jo bo Bog zagotovil za plačilo grehov svojega ljudstva (Pismo Rimljanom 8,3; Pismo Hebrejcem 10).
Žrtvovanje jagnjet je igralo glavno vlogo v judovskem verskem življenju in sistemu žrtvovanja. Ko je Janez Krstnik imenoval Jezusa »Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta« (Evangelij po Janezu 1,29), bi predani Judje, ki so ga slišali, takoj pomislili na eno izmed več pomembnih žrtev. Ker je bilo praznovanje pashe zelo blizu, bi bila morda prva misel žrtvovanje pashalnega jagnjeta. Pasha je bila eden izmed glavnih judovskih praznikov in praznovanje v spomin na Božjo rešitev Izraelcev iz suženjstva v Egiptu. Suženjstvo Izraelcev v Egiptu je slika našega suženjstva grehu. Pravzaprav je zakol pashalnega jagnjeta in nanašanje njegove krvi na podboje hišnih vrat (Druga Mojzesova knjiga 12,11–13) čudovita slika Kristusove nadomestne žrtve na križu za naše grehe. Tisti, za katere je umrl, so prekriti z njegovo krvjo, ki jih ščiti pred večno, duhovno smrtjo.
Še ena pomembna žrtev, ki je vključevala jagnjeta, je bilo vsakodnevno žrtvovanje v templju v Jeruzalemu. Vsako jutro in vsak večer so žrtvovali jagnje v templju za grehe ljudstva (Druga Mojzesova knjiga 29,38–42). Te vsakodnevne žrtve, kot vse druge, so usmerjale verujoče v prihodnost, k bodoči, popolni žrtvi Kristusa na križu. Pravzaprav je Jezus umrl na križu v času, ko se je v templju opravljalo večerno žrtvovanje. Judje v tistem času so tudi poznali starozavezna preroka Jeremija in Izaija, ki sta napovedala prihod tistega, ki ga bodo pripeljali »kakor (krotko) jagnje, ki ga peljejo v zakol,« (Jeremija 11,19; Izaija 53,7) in čigar trpljenje in žrtev bosta zagotovila odrešitev za ves pravi Izrael (verujoče). Seveda ta oseba ni bila nihče drug kot Jezus Kristus, »Božje Jagnje«.
Čeprav se nam morda zdi ideja sistema žrtvovanja danes nenavadna, zlahka razumemo koncept plačila ali povračila. Vemo, da je plačilo za greh smrt (Pismo Rimljanom 6,23) in da nas naš greh ločuje od Boga. Vemo tudi, da Sveto pismo uči, da smo vsi grešniki in da ni nihče pravičen pred Bogom (Pismo Rimljanom 3,9–18.23). Zaradi greha smo ločeni od Boga in smo krivi pred njim. Zato je naše edino upanje, da nam Bog pripravi način, po katerem nas lahko spravi s seboj, in prav to je storil, ko je poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, da umre na križu. Kristus je umrl kot plačilo za greh, da bi plačal kazen za grehe vseh, ki verujejo vanj.
Po milosti v veri, da je Jezus umrl na križu kot Božja popolna žrtev za greh in čez tri dni vstal od mrtvih, so tistim, ki verujejo vanj, odpuščeni grehi in imajo večno življenje. Veličastna dobra novica je, da je Bog sam zagotovil spravno žrtev za naše grehe in obudil Jezusa od mrtvih. »Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta. On je bil že pred stvarjenjem sveta spoznan, razodel pa se je poslednji čas za vas, ki po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal slavo, tako da se vaša vera in upanje nanašata na Boga« (Prvo Petrovo pismo 1,18–21). Po Jezusu, Božjem Jagnjetu, položi svojo vero in upanje v Boga, tako da veruješ v in se zanašaš samo na Kristusovo spravno žrtev in vstajenje za odpuščanje svojih grehov.
English
Kaj pomeni, da je Jezus Božje Jagnje?
