Vprašanje
Kdo so bili Božji sinovi in človeške hčere v Prvi Mojzesovi knjigi 6,1–4?
Odgovor
Prva Mojzesova knjiga 6,1–4 omenja Božje sinove in človeške hčere. Obstaja več razlag, kdo naj bi bili Božji sinovi in zakaj so otroci, ki so jih imeli s človeškimi hčerami, zrasli v novo raso velikanov (vsaj tako se zdi, da kaže beseda Nephilim).
Trije glavni pogledi na identiteto Božjih sinov so: 1) da so bili padli angeli, 2) da so bili mogočni človeški vladarji, ali 3) da so bili pobožni potomci Seta, ki so se poročali s hudobnimi potomci Kajna. Prvo teorijo podpira dejstvo, da se v Stari zavezi besedna zveza »Božji sinovi« vedno nanaša na angele (Job 1,6; 2,1; 38,7). Problem te teorije se pojavi pri prebiranju vrstice Evangelij po Mateju 22,30, ki kaže, da se angeli ne poročajo. Sveto pismo nam ne daje razloga, da bi verjeli, da imajo angeli spol in se lahko razmnožujejo. Pri drugih dveh pogledih tega problema ni.
Slabost pogledov 2) in 3) je, da poročanje navadnih človeških moških z navadnimi človeškimi ženami ne razloži, zakaj bi bili njihovi potomci »velikani« ali »stari junaki, možje slovesa«. Poleg tega pa, zakaj bi se Bog odločil, da pošlje poplavo na zemljo (Prva Mojzesova knjiga 6,5–7), če ni Bog nikoli prepovedal mogočnim človeškim možem ali potomcem Seta, da bi se poročali z običajnimi človeškimi ženami ali potomkami Kajna? Prihajajoča sodba v Prvi Mojzesovi knjigi 6,5–7 je povezana s tem, kar se je zgodilo v Prvi Mojzesovi knjigi 6,1–4. Samo obscena, perverzna poroka padlih angelov s človeškimi ženami bi upravičila tako strogo sodbo.
Kot smo že omenili, je slabost prvega pogleda, da Evangelij po Mateju 22,30 pravi: »Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.« Vendar pa besedilo ne pravi »angeli se ne morejo poročiti.« Pravi samo, da se angeli ne poročajo. Drugič, Evangelij po Mateju 22,30 se nanaša na »angele v nebesih«. Ne nanaša se na padle angele, ki jim ni mar za Božji ustvarjeni red in ki si aktivno prizadevajo uničiti Božji načrt. Dejstvo, da se Božji sveti angeli ne poročajo in nimajo spolnih odnosov, ne pomeni, da velja enako za satana in njegove demone.
Prvi pogled je najbolj verjeten. Da, zanimivo »protislovje« je reči, da so angeli brezspolni, potem pa reči, da so bili »Božji sinovi« padli angeli, ki so oplojevali človeške ženske. Vendar se angeli, čeprav so duhovna bitja (Pismo Hebrejcem 1,14), lahko pojavijo v človeški, fizični obliki (Evangelij po Marku 16,5). Prebivalci Sodome in Gomore so želeli imeti spolne odnose z dvema angeloma, ki sta bila z Lotom (Prva Mojzesova knjiga 19,1–5). Verjetno je, da lahko angeli prevzamejo človeško obliko, celo do te mere, da posnemajo človeško spolnost in morda celo razmnoževanje. Zakaj padli angeli tega ne delajo pogosteje? Zdi se, da je Bog zaprl padle angele, ki so zagrešili ta hudobni greh, da drugi padli angeli ne bi ravnali enako (kot opisano v Judovem pismu 1,6). Zgodnji hebrejski razlagalci ter apokrifna in psevdoepigrafska pisanja se strinjajo z mnenjem, da so padli angeli »Božji sinovi«, omenjeni v Prvi Mojzesovi knjigi 6,1–4. To pa še ne pomeni zaključka razprave. Vendar ima pogled, da Prva Mojzesova knjiga 6,1–4 vključuje padle angele, ki se poročajo s človeškimi ženskami, močno kontekstualno, slovnično in zgodovinsko osnovo.
English
Kdo so bili Božji sinovi in človeške hčere v Prvi Mojzesovi knjigi 6,1–4?
