Vprašanje
Kaj pravi Sveto pismo o devici Mariji?
Odgovor
Marija, Jezusova mama, je bila opisana kot »obdarjena z milostjo« (Evangelij po Luku 1,28). Izraz prihaja iz grške besede, ki v bistvu pomeni »veliko milosti,« Marija je prejela veliko Božje milosti. Milost je »nezaslužena naklonjenost« in pomeni, da prejmemo Božji blagoslov kljub dejstvu, da si tega ne zaslužimo. Marija je potrebovala Božjo, odrešujočo milost tako, kot vsi ostali. Marija je razumela to dejstvo, kot je to izjavila v Evangeliju po Luku 1,47, »in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku.« Marija se je zavedala, da potrebuje Odrešenika. Sveto pismo nikoli ne pravi, da je bila Marija kaj več kot le navadna ženska, ki jo je Bog izbral, da jo uporabi na nenavaden način. Da, Marija je ravnala pravično po postavi, ker je prejela Božjo naklonjenost (milost), kot to piše v Evangeliju po Luku 1,26-28. Hkrati pa je bila Marija grešna oseba, ki je potrebovala Jezusa Kristusa kot svojega Zveličarja, tako kot vsi drugi (Pridigar 7,20; Pismo Rimljanom 3,23, 6,23; Prvo Janezovo pismo 1,8).
Marija ni bila brezmadežno spočeta. Sveto pismo ne omenja, da bi Marijino rojstvo bilo kaj drugačno od vseh drugih rojstev. Bila je devica, ko je rodila Jezusa po Svetem Duhu, ki je prišel nadnjo (Evangelij po Luku 1,34-38), toda ideja o Marijinem večnem devištvu ni Svetopisemska. Evangelij po Mateju 1,24b-25 govori o Jožefu in pravi tako: »Vzel je svojo ženo k sebi in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus.« Beseda »dokler« jasno nakazuje, da Jožef in Marija nista imela spolnih odnosov, vse dokler Marija ni rodila Jezusa, potem pa sta imela spolne odnose. Marija je ostala devica, do Jezusovega rojstva, vendar sta Jožef in Marija imela še nekaj otrok potem, ko je rodila Jezusa, prvorojenca. Jezus je imel štiri polbrate: Jakoba, Jožefa, Simona in Judo (Evangelij po Mateju 13,55). Jezus je tudi imel polsestre, toda te niso niti imenovane niti naštete (Evangelij po Mateju 13:55-56). Bog je blagoslovil Marijo s tem, da je bila rodovitna in je rodila še več otrok, kar je v tisti kulturi bil (kot bi moralo biti danes v naši) najjasnejši znak Božjega blagoslova nad žensko. Enkrat, ko je Jezus govoril, je ženska v množici izjavila: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« (Evangelij po Luku 11,27). Ni bilo boljše priložnosti za Jezusa kot te, da bi izjavil o Mariji, da je zares vredna slave in časti. Toda kakšen je bil Jezusov odziv? »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« (Evangelij po Luku 11,28). Jezusu je bila poslušnost Božji besedi bolj pomembna kot to, da se pohvali žensko, ki jo je Bog uporabil za prihod Odrešenika na svet.
Nikjer v Svetem pismu Jezus, ali kdorkoli drug, ne nameni nobene časti, slave ali oboževanja Mariji. Elizabeta, Marijina sorodnica je hvalila Marijo v Evangeliju po Luku 1,42-44, toda njena hvala je osnovana na Marijino vero v Božjo besedo: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« (Evangelij po Luku 1,45), deviško rojstvo Mesije. Ni bila osnovana na nobeno Marijino slavo. Marija je bila prisotna pri križu, ko je Jezus umrl za grehe izvoljenih (Evangelij po Janezu 19,25). Marija je bila tudi z apostoli na binkoštni dan (Apostolska dela 1,14). Po tem dogodku Marija ni nikoli več omenjena. Sveti Duh Mariji ni dal nobene pomembne vloge. Marijina smrt ni zabeležena v Svetem pismu. Nič ni omenjeno o tem, da bi Marija bila vnebovzeta ali da bi imela v nebesih neko veliko vlogo. Tudi ni kraljica nebes, kot jo nekateri imenujejo. Kot ponižna služabnica Boga, po katerem je prišel Jezus na ta svet, je Marija lahko deležna le našega spoštovanja, ne pa našega slavljenja ali čaščenja.
Nikjer v Svetem pismu ne piše, da Marija lahko sliši naše molitve, ali da ona moli in posreduje za nas k Bogu. Jezus je naš edini posrednik (posredovalec) v nebesih (Prvo pismo Timoteju 2,5-6). Če bi jo slavili, častili in k njej molili, bi odgovorila z istimi besedami kot angeli: »Boga môli!« (preberi Razodetje 19,10; 22,9). Tako Marija, kot ostali služabniki Boga nam dajejo pomemben primer, kako naj slavimo, častimo in poveličujemo samo Boga. Takole je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« (Evangelij po Luku 1,46-55).
Torej, če je Marija slavila in častila Boga in ga imenovala za svojega Odrešenika, potem nam to pove, da Marija ni soodrešenica z Jezusom. Na mnogih mestih nam Sveto pismo to potrjuje, kot tudi sam Jezus, ko je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Jezusovi učenci so pogumno pričevali o Jezusu z besedami: »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apostolska dela 4,12). Če rečemo, da je Marija soodrešenica za ljudi sveta, potem ne samo, da žalimo Jezusa, ampak delamo nekoga za nekaj, kar to sploh ni, in tako se pravi osebno žalimo Marijo. Ne samo to, temveč, če jo častimo, slavimo ter ji molimo namesto ali poleg Boga, storimo malikovanje.
English
Kaj pravi Sveto pismo o devici Mariji?
