Vprašanje
V kakšnem smislu je Sveti Duh podoben ognju?
Odgovor
V Svetem pismu je Bog imenovan »ogenj, ki požira« (Heb 12,29), torej ni nenavadno, da ogenj pogosto predstavlja Božjo navzočnost. Med primeri so goreči grm (2 Mz 3,2), prikaza Božje navzočnosti v Drugi Mojzesovi knjigi 14,19 in Četrti Mojzesovi knjigi 9,14–15 ter Ezekielovo videnje (Ezk 1,4). Ogenj je bil pogosto orodje Božje sodbe (4 Mz 11,1.3; 2 Kr 1,10.12) in znamenje njegove moči (Sod 13,20; 1 Kr 18,38).
V Stari zavezi je bil pomemben zaradi obredov žrtvovanja. Ogenj na oltarju za žgalne daritve je bil božanski dar in prvotno ga je prižgal sam Bog (3 Mz 9,24). Bog je svojim duhovnikom poveril ohranjanje ognja (3 Mz 6,13) in določil, da je ogenj iz vseh drugih virov nesprejemljiv (3 Mz 10,1–2).
V Novi zavezi je lahko oltar prispodoba naše predanosti Gospodu. Kristjani moramo darovati svoja telesa v »živo [...] žrtev« (Rim 12,1), ki jo zajema neugasljivi ogenj Svetega Duha, daru od Boga. Na začetku Nove zaveze je Sveti Duh povezan s podobo ognja. Janez Krstnik napoveduje, da bo Jezus tisti, ki nas bo »krstil v Svetem Duhu in ognju« (Mt 3,11). Ko se je Sveti duh naselil v prvi cerkvi, je odločil, da se bo prikazal v podobi »jezikov, podobnih plamenom«, ki so obstali nad verujočimi: »Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.« (Apd 2,3–4)
Ogenj je čudovit prikaz dela Svetega Duha. Duh je podoben ognju na več načinov: prinaša Božjo navzočnost, Božjo gorečo ljubezen in Božjo čistost. Sveti Duh je Božja navzočnost, saj prebiva v človekovem srcu (Rim 8,9). V Stari zavezi je Bog svojo navzočnost Izraelcem pokazal tako, da je šotor pričevanja zagrnil z ognjenim oblakom (4 Mz 9,15). Ta ognjena navzočnost je pomenila luč in vodstvo (4 Mz 9,17–23). V Novi zavezi Bog vodi in tolaži svoje otroke tako, da Sveti Duh prebiva v našem telesu – v »šotoru« in »svetišču živega Boga« (2 Kor 5,1; 6,16).
Sveti Duh nam v srcu vzbuja vnemo za Boga. Dva učenca sta na potovanju govorila z vstalim Jezusom in se potem pogovarjala: »Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« (Lk 24,32) Ko so apostoli na binkošti prejeli Duha, so se vneli za oznanjanje Božje besede, in ta njihova vnema ni nikoli več ponehala (Apd 4,31).
Sveti Duh v našem življenju ustvarja Božjo čistost. Bog nas želi očistiti (Tit 2,14), Duh pa nas posvečuje (1 Kor 6,11; 2 Tes 2,13; 1 Pt 1,2). Kakor srebrar plemenito kovino očisti žlindre, tako Bog uporabi Duha, da bi nas očistil greha (Ps 66,10; Prg 17,3). Njegov ogenj očiščuje in prečiščuje.
English
V kakšnem smislu je Sveti Duh podoben ognju?
