Vprašanje
Zakaj je Gospodova večerja pomembna?
Odgovor
Preučevanje Gospodove večerje je izkušnja, ki se dotakne duše, zaradi globokega pomena, ki ga vsebuje. Med starim praznovanjem pashe je Jezus na večer svoje smrti uvedel pomemben nov skupni obrok, ki ga imamo še danes. Je sestavni del krščanskega bogoslužja. Ob njem se spominjamo Gospodove smrti in vstajenja ter pričakujemo njegov veličastni ponovni prihod v prihodnosti.
Pasha je bila najsvetejši praznik v judovskem verskem letu. Obeležila je zadnjo nadlogo v Egiptu, ko so prvorojenci Egipčanov pomrli, Izraelcem pa je bilo prizaneseno zaradi jagnjetove krvi, s katero so poškropili podboje vrat. Potem so jagnje spekli in pojedli z nekvašenim kruhom. Božja zapoved je bila, naj vsi naslednji rodovi praznujejo ta praznik. Ta zgodba je zapisana v Drugi Mojzesovi knjigi, v 12. poglavju.
Med zadnjo večerjo – praznovanjem pashe – je Jezus vzel kruh in se zahvalil Bogu. Ko ga je razlomil in dal učencem, je rekel: »›To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.‹ Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: ›Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas‹« (Evangelij po Luku 22,19–21). Praznovanje je zaključil s petjem hvalnice (Evangelij po Mateju 26,30) in potem so odšli proti Oljski gori. Tam je Juda izdal Jezusa, kot je bilo napovedano. Naslednji dan je bil Jezus križan.
Zapise o Gospodovi večerji najdemo v evangelijih (Evangelij po Mateju 26,26–29; Evangelij po Marku 14,17–25; Evangelij po Luku 22,7–22; Evangelij po Janezu 13,21–30). Apostol Pavel je pisal o Gospodovi večerji v Prvem pismu Korinčanom 11,23–29. Pavel vključuje izjavo, ki je ne najdemo v evangelijih: »Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh in pil ta Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo. Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo, če ne razpoznava [Gospodovega] telesa« (Prvo pismo Korinčanom 11,27–29). Lahko se vprašamo, kaj pomeni »nevredno« jesti kruh in piti kelih. To lahko pomeni, da ne upoštevamo pravega pomena kruha in keliha ter pozabimo na strašno ceno, ki jo je naš Odrešenik plačal za našo odrešitev. Lahko pa pomeni, da dovolimo, da ta slovesnost postane mrtev in formalen obred, ali pa da pridemo h Gospodovi večerji z nepriznanim grehom. Če upoštevamo Pavlova navodila, moramo preiskati sami sebe, preden jemo kruh in pijemo kelih.
Še ena Pavlova izjava, ki ni del evangelijev, je: »Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride« (Prvo pismo Korinčanom 11,26). To postavlja slovesnosti časovno omejitev – do ponovnega prihoda našega Gospoda. Iz teh kratkih zapisov izvemo, da je Jezus uporabil dva izmed najbolj krhkih elementov kot simbola svojega telesa in krvi ter ju postavil za spomenika svoji smrti. To ni bil spomenik iz izklesanega marmorja ali ulite medenine, ampak iz kruha in vina.
Izjavil je, da je kruh simbol njegovega telesa, ki bo zlomljeno. Na njem ni bilo zlomljene kosti, toda njegovo telo je bilo tako hudo mučeno, da je bilo komaj razpoznavno (Psalm 22,13–18; Izaija 53,4–7). Vino je bilo simbol njegove krvi, ki je nakazovalo strašno smrt, ki jo bo kmalu izkusil. On, popolni Božji Sin, je postal izpolnitev številnih starozaveznih prerokb o Odrešeniku (Prva Mojzesova knjiga 3,15; Psalm 22; Izaija 53). Ko je rekel: »To delajte v moj spomin,« je nakazal, da je bila to slovesnost, ki naj bi se nadaljevala v prihodnosti. Te besede so nakazovale tudi, da je bila pasha, ki je zahtevala smrt jagnjeta in pričakovala Božje Jagnje, ki bo odvzelo grehe sveta, izpolnjena v Gospodovi večerji. Nova zaveza je nadomestila Staro zavezo, ko je bil Kristus, pashalno jagnje (Prvo pismo Korinčanom 5,7), žrtvovan (Pismo Hebrejcem 8,8–13). Sistem žrtvovanja ni bil nič več potreben (Pismo Hebrejcem 9,25–28). Gospodova večerja je spomin na to, kar je Kristus storil za nas, in proslavljanje tega, kar prejemamo kot rezultat njegove žrtve.
English
Zakaj je Gospodova večerja pomembna?
