Vprašanje
Se je Jezus kdaj jezil?
Odgovor
Ko je Jezus iz templja pregnal menjalce denarja in prodajalce živali, je pokazal močna čustva in jezo (Evangelij po Mateju 21,12–13; Evangelij po Marku 11,15–18; Evangelij po Janezu 2,13–22). Ta njegova čustva so opisana kot »gorečnost« za Božjo hišo (Evangelij po Janezu 2,17). Njegova jeza je bila čista in popolnoma upravičena, saj se je porodila iz zaskrbljenosti glede Božje svetosti in časti. Izraelci Bogu niso izkazovali časti, zato je Jezus reagiral hitro in odločno. Razjezil se je tudi nekoč v shodnici v Kafarnáumu. Farizeje je vprašal, ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, a mu niso odgovorili: »Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src[.]« (Evangelij po Marku 3,5)
Na splošno menimo, da je jeza sebično, uničevalno čustvo, ki ga moramo pri sebi po možnosti povsem odpraviti. A tudi Jezus se je včasih razjezil. Iz tega lahko sklepamo, da je jeza sama po sebi amoralna (ne dobra ne slaba). To se potrjuje tudi drugje v Novi zavezi. V Pismu Efežanom 4,26 beremo, da v jezi ne smemo grešiti in naj nad našo jezo ne zaide sonce. Ne piše torej, da se moramo jeze izogibati (jo potlačevati ali se zanjo ne meniti), ampak da moramo z jezo ustrezno ravnati in se na čustva jeze v sebi pravočasno odzvati. Kar zadeva Jezusovo jezo, opazimo naslednje:
1) Jezus se je vedno razjezil upravičeno, za jezo je imel vsakič dober razlog. Ni se razjezil zaradi nepomembnega prerekanja ali osebnih žalitev, uperjenih proti njemu. V njegovi jezi ni bilo sebičnosti.
2) Jeza je bila uperjena v pravo smer. Jezus se na primer ni jezil na Boga ali na »šibkosti« drugih, ampak na grešno vedenje in resnično krivico.
3) Njegovo jezo je spremljalo tudi nekaj pozitivnega. V Evangeliju po Marku 3,5 beremo, da je bil Jezus žalosten, ker so bili farizeji v srcu zakrknjeni. Razjezil se je, saj je farizeje ljubil in ga je skrbelo za njihovo duhovno stanje. Ta jeza ni bila sovražna ali zlonamerna.
4) Jezo je primerno obvladoval. Nadzora ni izgubil nikoli, niti v jezi. Tempeljskim voditeljem ni bilo všeč, kar je storil v templju (Evangelij po Luku 19,47), a naredil ni ničesar grešnega. Svoja čustva je obvladoval, in ne obratno.
5) Jezen ni bil pretirano dolgo. Ni dovolil, da bi se njegova jeza sprevrgla v zagrenjenost in ni kuhal zamere. V vseh situacijah je ravnal primerno in jezo pravočasno opustil.
6) Njegova jeza je obrodila primerne sadove: Bogu všečna dejanja. Njegovo jezo in druga čustva je usmerjala Božja beseda; Jezus je torej s svojimi odzivi uresničeval Božjo voljo.
Tudi mi kdaj ne moremo obvladovati svoje jeze ali se jezimo na napačnega človeka ali situacijo. Naša jeza ni taka, kot je opisano v zgornjih točkah. To je človeška jeza, o kateri je pisano: »Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti.« (Jakobovo pismo 1,19–20) Pri Jezusu ni opaziti človeške jeze, ampak popolno in pravično Božje ogorčenje.
English
Se je Jezus kdaj jezil?
