Vprašanje
Ali je bil Jezus križan v petek?
Odgovor
V Svetem pismu ni izrecno navedeno, na kateri dan je bil Jezus križan. Dva najbolj pogosta pogleda sta, da se je zgodilo v sredo ali v petek, nekateri pa uporabijo sintezo obeh in trdijo, da je četrtek pravi dan.
Jezus je v Mateju 12,40 rekel: "Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči." Tisti, ki trdijo, da je bil dan križanja v petek, pravijo, da še vedno obstaja veljaven način, po katerem lahko smatramo, da je bil Jezus mrtev tri dni. V judovskih mislih prvega stoletja je bil le del dneva smatran kot poln dan. Ker je bil Jezus v grobu le del petka, celotno soboto in del nedelje, bi lahko smatrali, po judovsko, da je bil mrtev tri dni. Enega izmed glavnih argumentov za petek lahko najdemo v Marku 15,42, ki pravi, da je bil Jezus križan dan pred soboto. Če je bila to tedenska sobota (šabat), torej dandanašnja sobota, potem je gotovo mišljen petek kot dan križanja. Drug argument za petek je v Mateju 16,21 in Luku 9,22, ki pravi, da bo Jezus vstal na tretji dan; torej ne bi potreboval biti v grobu polne tri dni in noči. Problematično je, da ne uporabljajo vsi prevodi izraza "na tretji dan", prav tako se ne strinjajo vsi o prevodu "na tretji dan" in da je tako najbolje prevesti ta del. Poleg tega pa Marko 8,31 pravi, da bo Jezus povzdignjen "po treh dneh."
Četrtkov argument se razširi na petkov pogled in trdi, da je preveč dogodkov (nekateri jih naštejejo celo dvajset), ki se dogajajo med Kristusovim pogrebom na nedeljsko jutro, da bi se vse zgodilo od petkovega večera do nedeljskega jutra. Zagovorniki četrtka pravijo, da je bil edini pravi celi dan med petkom in nedeljo judovska sobota ali Šabat. Dodaten dan ali dva naj bi ta problem odpravila. Zagovorniki četrtka bi torej lahko razmišljali takole: predpostavi, da prijatelja nisi videl od ponedeljkovega večera. Naslednjič ko ga vidiš, je četrtkovo jutro in rečeš: "Videl te nisem že tri dni," čeprav je bilo tehnično gledano vmes le kakih 60 ur (2,5 dneva). Če je bil Jezus križan na četrtek, potem ta primer kaže, da bi lahko smatrali tri dni od četrtka do nedelje.
Zagovorniki mnenja, da je bila sreda, pravijo, da sta bili tisti teden dve soboti (šabat). Po prvi (ki se je zgodila na večer križanja (Marko 15,42; Luka 23,52-54)) so ženske kupile začimbe in dišave, pri čemer opazimo, da so naredile svoj nakup po soboti (šabat), sklicujoč se na Markov evangelij 16,1. Pogled na to, da je bil dan res sreda, pravi, da je bila na to soboto (šabat) pasha (glej: 3 Mojzesova 16,29-31; 23,24-32; 39, kjer sveti dnevi niso nujno na sedmi dan tedna, ampak se jih še vedno imenuje sobota (šabat)). Druga sobota tega tedna je bila normalna tedenska sobota (tudi šabat). Opazimo lahko tudi, da so v Luku 23,56 ženske kupile začimbe in dišave po prvi soboti (šabat), se vrnile in pripravile te začimbe in dišave ter potem "počivale na soboto (šabat)". Ta argument pravi, da niso mogle kupiti dišav in začimb po soboti (šabat) ali jih pripraviti pred naslednjo soboto (šabat), razen če sta bili tisti teden dve soboti (šabat). Če smatramo, da sta bili tisti teden dve soboti, pomeni, da je bil Kristus križan na četrtek, nakar se je visoka sveta sobotna (šabat) pasha začela v četrtek po sončnem zahodu in se končala ob petkovem sončnem zahodu, torej na začetku tedenske sobote. Če so slučajno kupile začimbe in dišave po prvi sobotni (šabat) pashi, bi pomenilo, da so jih kupile v soboto in so zato kršile soboto (šabat).
Torej je glede na sredinega argumenta edina razlaga, ki ne krši svetopisemskega sporočila, dobesednega razumevanja Mateja 12,40, kar pomeni, da je bil Kristus križan v sredo. Sobota (šabat), ki je bila sveti dan ali pasha, se je zgodila v četrtek, zatem so v petek ženske kupile dišave in začimbe ter jih ta dan tudi pripravile, počivale v soboto, ki je bila tedenska sobota (šabat), ter prinesle dišave v grobnico zgodaj v nedeljo. Jezus je bil potemtakem pokopan ob sončnem zahodu v sredo, kar je začelo četrtek po judovskem koledarju. Ob uporabi judovskega koledarja imamo četrtkov večer (prva noč), četrtkov dan (prvi dan), petkovo noč in dan (drugo noč in dan) ter sobotno noč in dan (tretjo noč in dan). Ne vemo točno, ob kateri uri je Jezus vstal, vemo pa, da je vstal pred sončnim vzhodom v nedeljo. Lahko je vstal že po sončnem zahodu v soboto, kar je začelo prvi dan v tednu za Jude. Odprti grob je bil odkrit ravno ob sončnem vzhodu (Marko 16,2), ravno preden se je zdanilo (Janez 20,1).
Edini možen problem s sredinim pogledom je to, da so njegovi učenci hodili z Jezusom po poti v Emavs na "isti dan", kot je bilo njegovo vstajenje (Luka 24,13). Učenci, ki ne prepoznajo Jezusa, mu povedo o Jezusovem križanju (Luka 24,20) in mu rečejo tudi, da je "danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo" (Luka 24,21). Od srede do nedelje so štirje dnevi. Možna razlaga za to je, da so gotovo šteli od sredinega večera, ko je bil Kristus pokopan, ko se je začel judovski četrtek, torej je od četrtka do nedelje tri dni, kar so tudi gotovo šteli.
Navsezadnje niti ni tako pomembno, na kateri dan je bil Jezus križan. Kar je pomembno, je, da Kristus je umrl in da je fizično in utelešeno vstal od mrtvih. Enako pomembno je, da je resnično umrl, da je nase prevzel plačilo, ki ga vsi grešniki zaslužimo. Janez 3,16 in 3,36 oba razglašata, da je edina reč, ki je res važna, to, da vse svoje zaupanje damo Vanj, po čemer dobimo večno življenje. To je res ne glede na dan, ko je bil križan.
English
Ali je bil Jezus križan v petek? Če je to res, kako je preživel tri dni v grobnici, če je vstal od mrtvih v nedeljo?
