Vprašanje
Katera so različna imena in nazivi Jezusa Kristusa?
Odgovor
V Svetem pismu najdemo približno 200 imen in nazivov Kristusa. Naslednji so med pomembnejšimi nazivi in so razvrščeni na tri dele, glede na imena, ki odražajo Kristusovo naravo, njegov položaj v troedinem Bogu in njegovo delo za njegovo ljudstvo.
Kristusova narava
Glavni vogalni kamen: (Pismo Efežanom 2,20–22) – Jezus je tako imenovani vogalni kamen »zgradbe«, to je njegove cerkve, svetega templja, prebivališča Boga. V Kristusu so odpravljene vse prej ločevalne etnične in verske ovire. Zgrajeni na temelju odrešitve samo po milosti, samo po veri, samo v Jezusa Kristusa so sveti iz vseh obdobij in krajev združeni v eno univerzalno Cerkev (Pismo Efežanom 2).
Prvorojenec vsega stvarstva: (Pismo Kološanom 1,15–17) – Jezus ni prvo, kar je ustvaril Bog, kot trdijo krivoverci. Kristus je obstajal večno, preden so bile vse ustvarjene stvari in vsaka ustvarjena stvar ustvarjene po njem in zanj. »Prvorojenec vsega stvarstva« je naziv položaja, ki kaže Kristusovo premoč nad vsemi ustvarjenimi stvarmi v vsem vesolju, ki ga ohranja on sam (Evangelij po Janezu 1,1–3).
Glava Cerkve: (Pismo Efežanom 1,22–23; 4,14–16; 5,23) – Jezus Kristus, ne kralj ali papež, je izključni, suvereni vladar Cerkve, ki jo sestavljajo vsi, za katere je njegova smrt spravna daritev za greh samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa.
Sveti: (Evangelij po Marku 1,24; Apostolska dela 3,14; Psalm 16,10) – Jezus Kristus je svet, tako v svoji božanski kot človeški naravi. On je vir svetosti svojih ljudi. S svojo smrtjo namesto nas za naše grehe je bila naša krivda odstranjena, pripisana pa nam je bila njegova pravičnost, ki nas dela svete in čiste pred Bogom (Drugo pismo Korinčanom 5,21).
Sodnik: (Apostolska dela 10,42; 17,30–31; Pismo Rimljanom 2,16; Drugo pismo Timoteju 4,1.8; Prvo Petrovo pismo 4,5) – Gospod Jezus Kristus, ki ga je na ta položaj imenoval Bog, bo sodil svetu in razdelil večne kazni in nagrade.
Kralj nad kralji in Gospod nad gospodi: (Prvo pismo Timoteju 6,15; Razodetje 17,14; 19,16) – Jezus izvaja gospostvo in oblast nad vsem vesoljem. Vlada nad vsemi močmi, tako fizičnimi kot duhovnimi. Nihče mu ne more preprečiti, da ne bi dosegel svojih namenov. Suvereno jih vodi, kot mu ugaja.
Luč sveta: (Evangelij po Janezu 1,4–5; 3,19–21; 8,12) – Bog Sin, Jezus Kristus, je v sebi prinesel luč (resnico, pravičnost in večno življenje) na ta svet, ki je bil v temi zaradi greha in smrti. S svojimi besedami in delom odpira slepim oči in gluhim ušesa. Spreminja srca iz kamna v srca, ki sprejemajo, tako da ustvari vero v svojih ljudeh, ki jim daje moč, da živijo v njegovi luči.
Knez miru: (Izaija 9,6; Pismo Rimljanom 5,1.11; Drugo pismo Korinčanom 5,20–21; Pismo Efežanom 1,1–2) – Jezus ni prišel, da bi prinesel mir na zemljo kot odsotnost sporov. Pač pa je dosegel mir med svetim Bogom in grešnimi ljudmi, ki so zavezani njegovi pravični obsodbi. Njegovo križanje je zadovoljilo Božjo upravičeno jezo nad grehom vseh grešnikov, ki samo po milosti, samo po veri s spreobrnjenjem zaupajo samo Kristusovi spravni žrtvi za odpuščanje pred Bogom in spravo z Bogom.
Božji Sin: (Evangelij po Luku 1,35; Evangelij po Marku 1,1; 3,11; 15,39; Evangelij po Mateju 4,3.6; 8,29; Evangelij po Janezu 1,49; 3,18; 5,25) – Jezus je »edinorojeni [ne ustvarjeni] Sin od Očeta« (Evangelij po Janezu 1,14). »Božji Sin«, ki je v Novi zavezi uporabljen 42-krat, potrjuje Kristusovo božanskost utelešenega Boga.
Sin človekov: (Daniel 7,13–14; Evangelij po Mateju 8,20; Evangelij po Marku 8,31; Evangelij po Luku 22,69; Evangelij po Janezu 5,27; Apostolska dela 7,56) – Ta mesijanski naziv potrjuje Kristusovo popolnoma človeško naravo (brez greha), ki obstaja hkrati, poleg in v združitvi, vendar ločeno od njegove popolnoma božanske narave – brez mešanja, spreminjanja, ločevanja ali zmede – v eni osebi (hipostatična združitev).
Beseda: (Evangelij po Janezu 1,1.14) – Beseda je druga oseba troedinega Boga, ki je spregovorila in priklicala vesolje v obstoj (ex nihilo [iz nič]). Vedno je obstajal kot Bog z Bogom Očetom in Svetim Duhom, po njem in zanj so bile ustvarjene vse stvari (Pismo Kološanom 1,15–17).
Božja beseda: (Razodetje 19,11–16) – Božanska, utelešena modrost (gr. logos), ki se imenuje Zvesti in Resnični, ki kot Kralj nad kralji in Gospod nad gospodi sodi, se bojuje in odmerja Božjo jezo v pravičnosti proti brezbožnim.
Beseda življenja: (Prvo Janezovo pismo 1,1–3) – Utelešenje Božjega večnega sporočila o izvolitvi, odkupitvi in večnem življenju se je pokazalo v utelešenju Jezusa Kristusa. Oznanjati in sprejeti ga morajo tisti, ki so v občestvu z njim in Očetom.
Njegov položaj in trojica
Alfa in omega: (Razodetje 1,8; 22,13) – Jezus se označuje za večno sam od sebe obstoječi začetek in konec vseh stvari, kar se lahko ustrezno uporablja samo za edinega pravega in živega Boga.
Emanuel: (Izaija 7,14; 8,8; Evangelij po Mateju 1,23) – Njegovo ime dobesedno pomeni »Bog z nami«. Oba, Izaija in Matej, potrjujeta, da bo Kristus, rojen v Betlehemu (Mihej 5,2; Evangelij po Mateju 2,6; Evangelij po Janezu 7,42), sam Bog v podobi človeka, ki bo živel med svojim ljudstvom.
Jaz sem: (Evangelij po Janezu 8,58, z Drugo Mojzesovo knjigo 3,14) – Ko si Jezus pripiše božansko ime, se izreče za večnega Boga, ki izpolnjuje zavezo, nespremenljivega Jehova iz Stare zaveze.
Gospod vse zemlje: (Jozue 3,11; Zaharija 6,5; Mihej 4,13; Apostolska dela 10,36; Pismo Rimljanom 10,12) – Jezus je suveren vladar nad vsem vesoljem in vsemi stvarmi v njem. On je Gospod vseh narodov zemlje in Odrešenik ljudi po Božji izbiri, poganov in Judov.
Resnični Bog: (Jeremija 10,10; Evangelij po Janezu 17,3; Prvo pismo Tesaloničanom 1,9–10; Prvo Janezovo pismo 5,20) – Če povzamemo, Sveto pismo trdi, da je Jezus Kristus resnično večno božanski Božji Sin, druga oseba edinega resničnega in živega troedinega Boga.
Njegovo delo na zemlji
Začetnik in dopolnitelj naše vere: (Pismo Hebrejcem 12,2) – Odrešitev prejmemo samo po Božji milosti, samo po daru vere (Pismo Efežanom 2,8–9), samo v Jezusa Kristusa, njenega začetnika in dopolnitelja. Od prvega do zadnjega je on vir in ohranjevalec vere, ki nas rešuje.
Kruh življenja: (Evangelij po Janezu 6,35.48) – Tako kot kruh ohranja življenje fizično, je Jezus Kruh, ki daje in ohranja večno življenje. Bog je priskrbel mano v puščavi, da bi nahranil svoje ljudstvo, in priskrbel je Jezusa, da nam da večno življenje po svojem telesu, zlomljenem za nas.
Ženin: (Evangelij po Mateju 9,15; 25,1–13) – Podoba Kristusa kot ženina in Cerkve kot njegove neveste odkriva poseben odnos (Pismo Efežanom 5,22–33), ki ga imamo z njim. Povezani smo drug z drugim z zavezo milosti, ki se je ne da prelomiti (Visoka pesem).
Rešitelj: (Pismo Rimljanom 11,26–27) – Tako kot je Bog suvereno rešil svoje izbrano ljudstvo iz suženjstva v Egiptu, tako Kristus reši vse Božje izvoljene iz suženjstva greha.
Dobri pastir: (Evangelij po Janezu 10,11.14.27) – Dobri pastir je pripravljen tvegati svoje življenje, da zaščiti svoje ovce pred plenilci. Jezus je dal svoje življenje za svoje ovce. Njegove ovce ga poznajo, slišijo njegov glas in hodijo za njim.
Véliki duhovnik: (Pismo Hebrejcem 2,17) – Judovski véliki duhovnik je vstopil v tempelj enkrat na leto, da bi daroval krvno spravno žrtev za grehe ljudi. Utelešeni Gospod Jezus Kristus, popolni véliki duhovnik in popolno jagnje, se je daroval kot popolna spravna žrtev na križu enkrat za vselej za vse grehe svojih izvoljenih.
Božje Jagnje: (Evangelij po Janezu 1,29) – Božja postava je zahtevala žrtev brezhibnega, neomadeževanega jagnjeta za spravno daritev za greh (Druga Mojzesova knjiga 12; Tretja Mojzesova knjiga 4). Te žrtve, ki so začasno pokrile greh, so bile priprava na Jezusa in pričakovanje Jezusa, ki popolno izpolni vlogo Božjega Jagnjeta, ki je umrl za svoje.
Srednik: (Prvo pismo Timoteju 2,5) – Srednik zastopa obe strani v sporu drug z drugim, da bi jih spravil med seboj. Kristus je eden in edini srednik, ki spravi grešnike, ki se spreobrnejo, z Bogom. Molitev k Mariji oz. svetnikom je malikovanje, ker izkrivi Kristusovo vlogo kot izključnega srednika med Bogom in človekom ter jo pripiše drugim.
Skala: (Prvo pismo Korinčanom 10,4) – Tako kot je voda, ki daje življenje, pritekla iz skale, ki jo je Mojzes udaril v puščavi (Četrta Mojzesova knjiga 20,11), je Jezus skala, iz katere tečejo žive vode večnega življenja. On je skala, na kateri kristjani gradijo svoje življenje, tako da jih ne more nič uničiti (Evangelij po Mateju 7,24–25).
Vstajenje in življenje: (Evangelij po Janezu 5,21.26; 6,39–40.44.54; 11,25–26) – Jezus Kristus je dobesedno moč, ki obudi tiste, ki so umrli v veri, ter povzroči, da večno živijo. Tako kot je bil on obujen od mrtvih, da ne bi nikoli več umrl (Pismo Rimljanom 6,8–9), bo obudil svoje ljudi v večno življenje. Prav tako je v sedanjem življenju kristjanov greh pokopan skupaj z njim in skupaj z njim je kristjan obujen, da hodi v novosti življenja (Pismo Rimljanom 6,4–5; Pismo Kološanom 2,12).
Odrešenik: (Evangelij po Mateju 1,21; Evangelij po Luku 2,10–11) – On reši svoje ljudi, tako da je plačal odkupnino, da jih odkupi od prekletstva greha (Pismo Rimljanom 5,6–11). Obnovi jih z močjo Svetega Duha, ki prebiva v njih (Prvo Janezovo pismo 4,13), ter jim omogoči, da premagajo svoje duhovne sovražnike, ohranja jih v preizkušnjah in smrti ter jih obudi poslednji dan.
Resnična vinska trta: (Evangelij po Janezu 15,1–11) – Resnična vinska trta priskrbi vse, kar rabijo veje (kristjani), da obrodijo sad Duha (Pismo Galačanom 5,22–23).
Pot, resnica, življenje: (Evangelij po Janezu 14,6) – Jezus je edina pot k Bogu. Vse druge poti (religije, filozofije, duhovnosti) vodijo le v pekel. On je edina resnica v svetu laži. Vsa prava resnica je Božja resnica. On je edini vir večnega življenja. Jezus Kristus uteleša vse troje v začasnem življenju tukaj in zdaj ter v večnem življenju za vedno.
»Prizadevajte si za iskrenost, sicer se razjezi in izginete na poti, zakaj skoraj bo vzplamenela njegova jeza. Blagor vsem, ki se zatekajo k njemu« (Psalm 2,12).
English
Katera so različna imena in nazivi Jezusa Kristusa?
