Vprašanje
S kakšnimi sojenji se je Jezus soočil pred križanjem?
Odgovor
Obstaja več delov Jezusovih sojenj. Nekateri so potekali na judovskem verskem sodišču, drugi na rimskem civilnem sodišču.
V vrsti »cerkvenih« sojenj v noči Jezusovega prijetja so Jezusa napačno obtožili in obsodili bogokletja zaradi njegove trditve, da je Božji Sin, Kristus, Mesija. Najprej so ga pripeljali k Hanu, ki je bil nekdanji véliki duhovnik in tast Kajfa, ki je bil trenutno véliki duhovnik (Evangelij po Janezu 18,12–14.19–23; Evangelij po Mateju 26,57). Potem so ga poslali h Kajfu, trenutnemu vélikemu duhovniku (Evangelij po Mateju 26,57–68; Evangelij po Marku 14,53–65; Evangelij po Luku 22,54.63–65; Evangelij po Janezu 18,24). Nazadnje je Jezusa obsodil zbor verskih voditeljev, ki se je imenoval sanhedrin (Evangelij po Mateju 27,1; Evangelij po Marku 15,1; Evangelij po Luku 22,66–71). Vsi trije sinoptični evangeliji opisujejo, da je ta del judovskega sojenja potekal, »ko se je zdanilo« (Evangelij po Luku 22,66). Celotno sojenje pred judovskimi verskimi oblastmi je potekalo pod zagrinjalom teme in se je zaključilo ob prvi svetlobi.
Način, kako so judovske verske oblasti izvedle svojo obsodbo Jezusa, je pokazal njihovo sovraštvo do njega, saj so brezobzirno kršili veliko svojih zakonov v teku sojenj. Nezakonitosti, ki jih je prepovedovala judovska postava in so jih zagrešili med sojenji, vključujejo: (1) Sojenje Jezusu med praznikom pashe. Na praznični dan ni smelo biti sojenj. (2) Soglasna obsodba Jezusa. Vsak član sodišča bi moral posamezno glasovati, ali obsoja ali oprošča. (3) Jezusa so usmrtili samo nekaj ur po obsodbi. V primerih smrtne kazni je morala med obsodbo in usmrtitvijo miniti ena noč. (4) Jezusu so sodili ponoči in ga obsodili ob zori. Ponoči ni smelo biti nobenega sojenja. (5) Jezusu niso zagotovili pravnega svetovanja. Obtoženi bi moral dobiti pravno svetovanje. (6) Jezusa so vprašali, ali je on Kristus. Obtoženemu ne bi smeli postavljati takšnih vprašanj, da bi z odgovori nanje lahko škodil samemu sebi.
Po judovskem sojenju so Jezusa odpeljali pred Poncija Pilata, rimskega upravitelja, da bi mu sodili na civilnem sodišču (Evangelij po Mateju 27,1–2.11–14; Evangelij po Marku 15,1–5; Evangelij po Luku 23,1–7; Evangelij po Janezu 18,28–32.33–38). Obtožbe proti njemu so se močno razlikovale od obtožb na njegovem verskem sojenju; vključevale so hujskanje ljudi k nemirom, prepovedovanje ljudem, da bi plačevali davke, in njegovo trditev, da je Kralj. Pilat ni našel ničesar, zaradi česar bi obsodil Jezusa, in ga je poslal h kralju Herodu (Evangelij po Luku 23,6–10). Kralj Herod je zaslišal Jezusa in ga vrnil k Pilatu (Evangelij po Luku 23,11–12). Vsi štirje evangeliji opisujejo ta drugi prihod pred Pilata (Evangelij po Mateju 27,15–25; Evangelij po Marku 15,6–15; Evangelij po Luku 23,13–25; Evangelij po Janezu 18,39–19,16), ki je nazadnje obsodil Jezusa na smrt. Na začetku je Pilat skušal pomiriti zahteve Judov, tako da je dal Jezusa prebičati. Rimsko bičanje je bilo strašno bičanje, s katerim so trgali meso s hrbta žrtve. V zadnjem poskusu, da bi osvobodil Jezusa, je Pilat ponudil jetnika Baraba, da bi bil križan, Jezus pa osvobojen, vendar neuspešno. Množica je kričala, naj izpusti Baraba, Jezusa pa naj križa. Pilat je ugodil njihovim zahtevam in predal Jezusa njihovi volji (Evangelij po Luku 23,25).
Jezusova sojenja in usmrtitev so najvišje posmehovanje pravici. Edini popolnoma nedolžen človek v zgodovini sveta je bil lažno obtožen zločinov, ki jih ni storil, in obsojen na smrt s križanjem. Čeprav so Judje in Rimljani skupaj skovali zaroto, da bi zagrešili najhujši zločin v človeški zgodovini, so nevede to storili v skladu z Božjim popolnim, vnaprej določenim načrtom odrešitve (Evangelij po Luku 22,22; Apostolska dela 2,22–24; 3,17–21; 4,27–28; 13,26–41). Bog je vnaprej določil vse svoje izvoljene za odrešitev samo po milosti, samo po veri, samo v Jezusa Kristusa, samo v skladu s Svetim pismom, samo za svojo slavo.
English
S kakšnimi sojenji se je Jezus soočil pred križanjem?
