Vprašanje
V čem je pomembnost krščanskega krsta?
Odgovor
Krščanski krst je eden izmed dveh obredov, ki ju je Jezus zapovedal za lokalno cerkev (drugi je Gospodova večerja). Tik pred svojim vnebohodom je Jezus rekel: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Evangelij po Mateju 28,18–20). Ta navodila z avtoriteto Jezusa Kristusa določajo, da je lokalna cerkev odgovorna za delanje učencev, tako da uči spreobrnjene, da so poslušni vsemu, kar je zapovedal, tako da vsepovsod (»vse narode«) začne z njihovim krstom v imenu troedinega Boga do »konca sveta«.
Starozavezna zavezna skupnost je izvajala krst pred ustanovitvijo cerkve. Spreobrnjenci v judovstvo so bili krščeni, da bi s tem ponazorili spreobrnjenčevo obredno očiščenje od malikovalstva. Janez Krstnik je uvedel obredno očiščenje s krstom, da bi pripravil Gospodovo pot, in zahteval, da se vsi, ne samo pogani, krstijo in s tem potrdil, da vsi potrebujejo milost spreobrnjenja (Evangelij po Marku 1,5; Evangelij po Luku 3,3; Evangelij po Janezu 3,23). Beseda »krstiti« prihaja iz grškega glagola baptizo, ki ima isti pomen kot hebrejski koren taval: umiti s potopom, potopitvijo v vodo. Janezov krst je pomenil osebno spreobrnitev v pričakovanju prihajajočega Mesija, kot vidimo v Evangeliju po Mateju 3,1–12; Apostolskih delih 18,24–26 in 19,1–7. Krščanski krst je osebna, javna izpoved o odrešujoči veri v Jezusa Kristusa, vstalega Mesija, ki je prišel in nosil grehe svojega ljudstva.
Krščanski krst je polna potopitev v vodo izpovedujočega vernika v imenu troedinega Boga (Očeta, Sina in Svetega Duha). Ta krstni obred je tako javna potrditev osebne vere v Kristusa in začetni obred sprejema v zavezno občestvo članstva v lokalni cerkvi. Ko se oseba ponovno rodi (Evangelij po Janezu 3), je »krščena« (potopljena) s Svetim Duhom v Kristusa (Pismo Galačanom 3,27), in v Kristusovo telo, ki je univerzalna cerkev, sestavljena iz vseh svetih iz vseh obdobij in krajev. Prvo pismo Korinčanom 12,13 pravi: »V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha.« Krst s potopitvijo v vodo je fizična in zunanja »ponovna uprizoritev« duhovnega in notranjega krsta Duha, ko se vernik potopi v Kristusa, njegovo univerzalno cerkev in lokalno cerkev (lokalizirano zavezno občestvo).
Krščanski krst je sredstvo, s katerim oseba javno prizna svojo vero in učenčevstvo. Z vodami krsta oseba brez besed pričuje: »Oznanjam vero v Kristusa, ker me je Jezus rešil pred kaznijo za greh in zdaj imam novo življenje postopnega posvečenja in se upiram moči greha v gotovem upanju na večno poveličanje izven prisotnosti greha.«
Krščanski krst dramatično ponazori, z vidno predstavitvijo, smrt, pokop in vstajenje Kristusa ter spreobrnjenčevo smrt grehu in novo življenje v Kristusu. Grešnik, prenovljen po Svetem Duhu, umre grehu (Pismo Rimljanom 6,1–11) in je obujen v povsem novo življenje (Pismo Kološanom 2,12). Potopitev v vodo predstavlja vernikov pokop v smrti grehu, pojavitev iz vode pa predstavlja vernikovo novo, očiščeno, postopno posvečeno življenje, ki sledi opravičenosti. Pismo Rimljanom 6,4 to izrazi takole: »S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.«
Zelo preprosto povedano je krst zunanje, telesno, javno pričevanje, ki ponazarja notranjo, duhovno spremembo v vernikovem življenju. Krščanski krst je dejanje poslušnosti Gospodu Jezusu po opravičenju. Čeprav je krst tesno povezan z opravičenjem in bi moral biti običajna izkušnja vsakega vernika, ni predpogoj ali pogoj za odrešitev. Sveto pismo kaže na mnogih mestih, da je vrstni red dogodkov tak: (1) oseba je obnovljena samo po Božji milosti, ki obrodi odrešujočo vero samo v Gospoda Jezusa; in šele potem (2) se oseba krsti. To zaporedje vidimo v Apostolskih delih 2,41: »Tisti, ki so sprejeli njegovo [Petrovo] besedo, so se dali krstiti« (gl. tudi Apostolska dela 8,26–40; 16,14–15). Zato so tisti, ki osebno izpovejo kesanje za grehe proti Bogu ter vero in poslušnost Gospodu Jezusu Kristusu, edini primerni za ta obred lokalne cerkve (Evangelij po Marku 16,16; Apostolska dela 2,41; 8,12.36–37; 18,8).
Novi vernik v Jezusa Kristusa se bo želel krstiti, čim bo to praktično mogoče. V Apostolskih delih 8 Filip govori o »dobri novici o Jezusu« etiopskemu evnuhu. »Ko sta potovala naprej, sta prišla do neke vode in evnuh je rekel: ›Glej, voda! Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?‹« (v. 35–36). Takoj sta ustavila kočijo in Filip je krstil evnuha. Če verujete v Kristusovo spravno smrt na križu in vstajenje od mrtvih kot izključno upanje za odpuščanje grehov in večno življenje, prosite starešine vaše cerkve, naj vas krstijo. Če še niste priključeni cerkvi, ki veruje v Sveto pismo in ga oznanja, poiščite eno in se ji pridružite s krstom.
Krst ponazarja vernikovo očiščenje kazni za greh samo po milosti, samo po veri, samo v Kristusovo spravno smrt, pokop in vstajenje. Kjerkoli se oznanja evangelij in kjer so Božji izvoljenci pritegnjeni k veri v Kristusu, se morajo združiti z lokalno cerkvijo s krstom vernika.
English
V čem je pomembnost krščanskega krsta?
