Vprašanje
Kaj je krščanstvo in kaj verujejo kristjani?
Odgovor
Prvo pismo Korinčanom 15,1-4 pravi: »Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.«
Na kratko, to je prepričanje krščanstva. Krščanstvo je med vsemi ostalimi verami edinstveno, ker gre pri njem popolnoma za razmerje ali odnos, ki ga je Bog Svetega pisma sam dosegal za Njegovo izbrano ljudstvo in ne za verski responzorij, obrede ter pravila, s katerimi človek poskuša ugoditi marsikaterim raznolikim lažnim bogovom, da bi zaslužil odrešenje. Namesto osredotočanja na pravila, kaj smemo in česa ne smemo početi, da bi pomirili Boga, je cilj krščanstva čudežno duhovno novo rojstvo, katerega rezultat je pristna ljubezniva hoja z Bogom, našim Očetom. Ta odnos sprave z Bogom je Jezus zagotovil z njegovim nadomestnim žrtvovanjem samega sebe na križu za grehe in prestopke vsakega človeka, ki mu ga je Oče dal pred stvarjenjem sveta (Evangeliju po Janezu 6,37-39. 65, 10,27-29, 17,2-3. 6-9. 20). Sveti Duh, ki prebiva v vsakem verniku, je božji polog, ki zagotavlja naše popolnoma večno odrešenje (Pismo Efežanom 1,13-14, Prvo Petrovo pismo 1,3-6).
Kristjani verujejo, da je Sveto pismo božja navdihnjena beseda in je nezmotljiva, zadostna ter avtoritativna za poučevanje kot najvišja oblast (Drugo pismo Timoteju 3,16, Drugo Petrovo pismo 1,20-21). Kristjani verujejo v enega troedinega Boga, Očeta, Sina (Jezusa Kristusa) in Svetega duha.
Kristjani verujejo, da je bilo človeštvo ustvarjeno zato, da bi imelo odnos z Bogom, v katerem bi kot predstavnik Boga odsevalo božjo slavo in gospodovalo, obdelovalo ter varovalo zemljo (Prva Mojzesova knjiga 1,26-28, 2,15). Vendar pa vsak greh človeka ločuje od Boga (Prva Mojzesova knjiga 3; Pismo Rimljanom 3,23, 5,12). Krščanstvo uči, da je Jezus Kristus hodil po zemlji kot popolnoma Bog in popolnoma človek - utelešen Božji-človek (Pismo Filipljanom 2,6-11) in umrl na križu kot spravna daritev za grehe vsakega, ki vanj veruje (Drugo pismo Korinčanom 5,21; Izaija 53,12; Pismo Rimljanom 1,17, 3,22-28, 4,23-25). Kristjani verujejo, da je po smrti na križu Kristus bil pokopan, potem pa na tretji dan vstal in zdaj prebiva na Očetovi desnici in prosi za svoje vernike (Pismo Hebrejcem 7,25). Krščanstvo trdi, da je bila Jezusova smrt na križu nedvomno, zadostno plačilo za vse lastne grehe skesanih vernikov in prav to je tisto, s čimer Bog obnovi prekinjen odnos med Bogom in človekom (Pismo Hebrejcem 9,11-14, 10,10; Pismo Rimljanom 5,8, 6,23).
Krščanstvo trdi, da vsak človek, ki je odrešen po božji milosti trdno veruje in zaupa samo v Kristusovo dokončano poslanstvo na križu. Če je človek duhovno na novo rojen od zgoraj (od Boga) neomajno veruje, da je Kristus popolnoma plačal za njegove grehe, ko je umrl na križu in nato vstal od mrtvih (Pismo Efežanom 2,1-5; Pismo Kološanom 2,13-14). Prepričan je, da nič ne obstaja, s čimer bi si lahko prislužil odrešenje—niti nič, s čimer bi Bogu pomagal sebe rešiti. Točno ve, da nihče ni »dovolj dober«, da bi ugajal Bogu, ker smo vsi brezupni grešniki (Izaija 53,6, 64,5-7). Kot drugo pa na svetu ni ničesar več, kar bi še lahko storil, saj je Kristus naredil vse potrebno delo! Tik preden je Jezus umrl na križu, je rekel: »Izpolnjeno je.« (Evangelij po Janezu 19,30), kar pomeni, da je delo za spravo z Bogom izpolnjeno.
Ko enkrat slišimo božji glas, ki nas kliče k zaupaju v dela Kristusa na križu namesto nas, nehamo iskati ničesar več, s čimer bi si odrešenje zaslužili ali pa, da ga ne bi izgubili. Krščanstvo odločno trdi, da je Kristus svoje poslanstvo opravil in dokončal za svojo ljudstvo! Nič v zvezi z odrešenjem ni odvisno od tistega, ki odrešenje prejme. Evangelij po Janezu 10,27-29 pravi: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke.«
Nekateri bodo morda pomislili: »To je super – ko sem enkrat odrešen, lahko počnem kar mi ugaja in ne bom izgubil odrešenja!« Toda odrešenje ne pomeni, da smo potem prosti in lahko počnemo vse, kar nam pade na pamet. Odrešenje pomeni postati osvobojen od suženjstva svoje stare grešne narave in postati prost od kletev brezciljnega tavanja brez Boga. Vsi neverniki na svetu so sužnji greha. Vsi verniki (kristjani) niso več sužnji greha, temveč so sužnji pravičnosti v Kristusu (Pismo Rimljanom 6,15-23). Kakor dolgo bodo verniki s svojim grešnim telesom živeli na tem svetu, se bodo morali boriti z grehom in skušnjavami (Pismo Rimljanom 7). Kakorkoli že, kristjani se borijo z grehom in ga v svojem življenju premagajo ob branju božje besede (Svetega pisma) in nadzorom Svetega duha. To pomeni, da se prepustimo vplivu in vodenju Svetega Duha, kakor On naš um razsvetljuje in obnavlja, kadar se učimo Sveto pismo (Pismo Rimljanom 12,1-2).
Torej, vse lažne religije brezsrčno zahtevajo od človeka stvari, ki jih mora početi in prepoveduje tiste, ki jih ne sme, v brezplodnem poizkusu, da bi si zaslužili odrešenje. Krščanstvo pa temelji na tem, da Bog sam išče, kliče in vleče, svoje izvoljeno ljudstvo k zveličanju (Pismo Rimljanom 8,28-39). V krščanstvu gre izključno za odrešujočo vero, ki jo Bog Sveti Duh povzroča v srcu privrženca v to, da je Kristus za njegove grehe umrl na križu, potem pa vstal od mrtvih (Pismo Efežanom 2,8-9). Dolg greha izbranega človeka je popolnoma poplačan in Bog ga prebudi ter obnovi po Svetem Duhu samo po milosti samo po veri samo v Jezusa samo po Svetem pismu samo za božjo slavo. To je resnično svetopisemsko krščanstvo.
English
Kaj je krščanstvo in kaj verujejo kristjani?
