Vprašanje
Kako moramo razumeti pojem Božjega očetovstva?
Odgovor
»Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega.« (Prvo Janezovo pismo 3,1) Ta odlomek se začne z ukazom »Poglejte«. Janez nam zapove, da moramo opažati znake Očetove ljubezni. Janez nam je pojem Božje ljubezni predstavil v predhodnem poglavju (Prvo Janezovo pismo 2,5.15); tu na kratko spregovori o njem, podrobno pa ga obrazloži v 4. poglavju. Janez želi opisati ljubezen takšne vrste, kakršno Oče namenja otrokom: »Kakšno ljubezen ...«. Grška beseda, tu prevedena kot »Kakšna ...«, se v Novi zavezi pojavi samo šestkrat in vselej izraža osuplost in občudovanje.
Janez ne pravi le: »Oče nas ljubi.« V tem primeru bi samo opisoval stanje. Pač pa nam pravi, da je Oče svojo ljubezen razlil po nas (gl. tudi Pismo Efežanom 1,8–9). V tem se kaže razsežnost Božje ljubezni. Janez je namerno izbral besedo »Oče«, saj nas spominja na odnos med očetom in otrokom. Toda Bog ni postal Oče šele, ko je posvojil izvoljene, da so postali njegovi otroci. Božje očetovstvo je od vekomaj. Bog je večno Oče Sina Jezusa Kristusa. Po duhovni združenosti z Jezusom je Bog naš Oče. Po Jezusu izvoljeni prejmejo Očetovo ljubezen in postanejo Božji otroci.
Kakšna čast, da nas ima Bog za svoje izvoljence, svoje otroke, in da nam zagotavlja, da smo kot njegovi otroci dediči in sodediči s Kristusom (Pismo Rimljanom 8,17). Bog je dal moč (pravico) postati Božji otrok vsem, ki v veri sprejemajo Kristusa kot Gospoda in Odrešenika (Evangelij po Janezu 1,12). Bog Oče ljubi svojega Sina Jezusa Kristusa in po njem vse svoje posvojene otroke.
Ko nato Janez pravi kristjanom »To smo«, izjavlja, kaj je dejansko naš status. Prav zdaj, v tem trenutku, so verujoči Božji otroci. To torej ni obljuba, ki jo bo Bog izpolnil šele v prihodnosti. Ne, ampak je resnica ta, da so odkupljeni že Božji otroci. Sinovi in hčere Boga uživamo vse pravice in privilegije, ki nam jih prinaša posvojitev, saj zdaj poznamo Boga kot Očeta. Kot njegovi otroci smo odkupljeni in deležni njegove ljubezni. Kot njegovi otroci smo tudi privrženci in učenci ter ga priznavamo za Očeta, saj smo v intimnem občestvu (povezanosti in druženju) z njim (Prvo Janezovo pismo 1,3). Kdorkoli, ki Boga ne priznava za Očeta, nima izkustvenega spoznanja Boga, ni njegov otrok, ni kristjan. Novorojeni po veri zaupamo vanj, ki nas ljubi, za nas skrbi in nas varuje, kakor bi morali početi vsi očetje. Kakor bi moral ravnati vsak oče, nas Bog vzgaja, kadar smo mu neposlušni ali se ne menimo za njegove zapovedi. To počne v naše dobro, da bi »postali deležni njegove svetosti« (Pismo Hebrejcem 12,10).
Sveto pismo na veliko načinov poimenuje tiste, ki ljubijo Boga in ga ubogajo. Smo dediči in sodediči s Kristusom (Pismo Rimljanom 8,17); smo sveto duhovništvo (Prvo Petrovo pismo 2,5); smo nove stvaritve (Drugo pismo Korinčanom 5,17); in deležni smo božanske narave (Drugo Petrovo pismo 1,4). Vse to smo in še marsikaj – zaradi preprostega dejstva, da smo samo po milosti, samo po veri, samo v Jezusu Kristusu Božji otroci, on pa je naš nebeški Oče.
English
Kako moramo razumeti pojem Božjega očetovstva?
