Vprašanje
Ali Prvo Petrovo pismo 3,21 uči, da je za odrešenje potreben krst?
Odgovor
Za vsako svetopisemsko vrstico ali odlomek velja, da njen oz. njegov nauk razberemo na podlagi tega, kar o zadevni tematiki uči Sveto pismo kot celota. Kar zadeva krst in odrešenje, Pismo jasno pravi, da odrešeni postanemo z milostjo po veri v Jezusa Kristusa, ne pa po katerihkoli delih vključno s krstom (Efežanom 2,8–9). Torej je vsakršno zatrjevanje, da je krst ali katero drugo dejanje pogoj za odrešenje, napačno. Več o tem najdete v našem članku z naslovom Ali je odrešitev samo po veri ali je po veri in z dobrimi deli?.
Kdor trdi, da je krst pogoj za odrešenje, v dokaz svoje trditve rad navede Prvo Petrovo pismo 3,21: »[Krst] zdaj rešuje tudi vas[.]« (Ekumenska izdaja SP) Ali Peter s tem res pravi, da je dejanje krsta pogoj za odrešenje? Če bi to držalo, bi bila vrstica v nasprotju s številnimi drugimi svetopisemskimi odlomki, v katerih so jasno opisane situacije, ko so bili ljudje odrešeni (kar je bilo razvidno zato, ker so prejeli Svetega Duha), preden so bili krščeni ali ne da bi bili krščeni. Dober primer tega so Kornelij in njegovi v Apostolskih delih 10. Vemo, da so bili ti ljudje odrešeni, preden so bili krščeni, saj so v dokaz odrešenja prejeli Svetega Duha (Rimljanom 8,9; Efežanom 1,13; 1 Janez 3,24). Zato je Peter tudi dovolil, naj bodo krščeni. Iz številnih odlomkov v Pismu je jasno razvidno, da odrešenje pride, ko človek začne verovati v evangelij; takrat namreč prejme »pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen« (Efežanom 1,13).
Na srečo nam tudi ni treba ugibati, kaj je Peter s tistimi besedami mislil, saj je to takoj pojasnil: »[…] ne kot očiščenje telesnih madežev, ampak kot prošnja k Bogu za čisto vest, po vstajenju Jezusa Kristusa[.]« (1 Peter 3,21b, Ekumenska izdaja SP) Ko Peter krst poveže z odrešenjem, ne misli na konkretno dejanje krsta (»ne kot očiščenje telesnih madežev«); potopitev v vodo namreč samo spere umazanijo. Peter ima v mislih to, kar krst predstavlja – tisto, kar nas odrešuje (»kot prošnja k Bogu za čisto vest, po vstajenju Jezusa Kristusa«). Peter torej samo povezuje krst z verovanjem. Ne odreši nas to, da se potopimo v vodo, ampak nas odreši »prošnja k Bogu za čisto vest«, kar krst le predstavlja. Vedno je na prvem mestu prošnja k Bogu. Najprej sta verovanje in spreobrnjenje, šele nato krst kot javno poistovetenje s Kristusom.
Odlomek je odlično razložil Kenneth Wuest v enem svojih komentarjev h grški Novi zavezi (Word Studies in the Greek New Testament):
»Apostol očitno misli krst v vodi, ne krsta od Svetega Duha, saj omeni vodo pri vesoljnem potopu, ki je rešila potnike v ladji; nato pa v tej vrstici omeni krst, ki rešuje verujoče. Pravi pa tudi, da je krst le ›uresničenje te podobe‹. Krst je torej samo podoba odrešenja; sam po sebi ne odrešuje, ampak odrešenje samo predstavlja. Starozavezne daritve so bile le podobe resničnosti – podobe Gospoda Jezusa. Verujočih niso v resnici odreševale, ampak so odrešenje le predstavljale. S tem ni rečeno, da so bile te daritve podobne krščanskemu krstu v vodi. Pisec jih le omenja, zato da bi ponazoril besedo ›podoba‹. Starozavezni Jud je bil odrešen, še preden je opravil daritev. Daritev je bila le njegovo vidno pričevanje, da zaupa v Božje Jagnje, ki so ga te daritve predstavljale. Krst v vodi je vidno pričevanje o kristjanovi veri. Človek je odrešen v trenutku, ko začne verovati v Gospoda Jezusa. Krst v vodi je vidno pričevanje o človekovi veri in o odrešenju, ki ga je prejel v odgovor na to vero. Peter poudari, da ne trdi, da se človek ob krstu prerodi, saj krst ni ›očiščenje telesnih madežev‹, in sicer niti v dobesednem smislu kot kopel za telo niti v prenesenem pomenu kot očiščenje za dušo. Na vest ne učinkujejo nobeni obredi. Kaj Peter misli z glagolom ›rešuje‹, opredeli z besedami ›prošnja k Bogu za čisto vest‹, in pojasni, da se to zgodi ›po vstajenju Jezusa Kristusa‹: verujoči grešnik je s Kristusom poistoveten v tem vstajenju.«
Zmedo glede tega odlomka gre deloma pripisati tudi dejstvu, da je namesto prvotnega namena krsta – javne izpovedi vere v Kristusa in poistovetenja z njim – v ospredje stopilo pojmovanje krsta kot »odločitve za Kristusa« ali izrekanja »grešnikove molitve«. Pojem krsta se je začel uporabljati za nekaj, kar storimo pozneje. Petru in drugim kristjanom prvega stoletja pa bi bilo nepojmljivo, da bi kdo izpovedal Kristusa kot svojega Odrešenika, nato pa ne bi bil čim prej krščen. Torej ni nič čudnega, da je bil za Petra krst tesno povezan z odrešenjem. Po drugi strani pa Peter v tej vrstici jasno pravi, da ni sam obred tisto, kar odrešuje, temveč odrešuje dejstvo, da smo po veri združeni s Kristusom v njegovem vstajenju: »[…] kot prošnja k Bogu za čisto vest, po vstajenju Jezusa Kristusa[.]« (21b, Ekumenska izdaja SP)
Zato krst, o katerem Peter pravi, da nas rešuje, sledi veri v Kristusovo spravno daritev, po kateri je nepravični grešnik opravičen (Rimljanom 3,25–26; 4,5). Krst je zunanji znak tega, kar je storil Bog »s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu« (Titu 3,5).
English
Ali Prvo Petrovo pismo 3,21 uči, da je za odrešenje potreben krst?
