Vprašanje
Kako lahko vemo, kateri deli Svetega pisma veljajo za nas danes?
Odgovor
Veliko nesporazumov lahko nastane, bodisi kadar zapovedi, ki bi jih morali upoštevati, obravnavamo tako, kot da so veljale samo za prvotne naslovnike v preteklosti, bodisi kadar zapovedi, ki so se nanašale konkretno samo na prvotne naslovnike, jemljemo kot brezčasno resnico. Kako ločimo med tem dvojim? Najprej se moramo zavedati, da je bil svetopisemski kanon zaključen do konca prvega stoletja n. št. To pomeni, da večina Svetega pisma (če že ne kar celo) prvotno ni bila napisana za nas. Pisci so pisali za poslušalce tistega časa in se verjetno niso zavedali, da bodo njihove zapise brali ljudje po vsem svetu še stoletja pozneje. Torej moramo biti pri interpretaciji Pisma za današnjega kristjana zelo previdni. Kot kaže, si sodobni pridigarji zelo prizadevajo za relevantnost, zato imajo Sveto pismo pogosto za nekakšno jezero, iz katerega lovijo aplikacije za današnje kristjane. A to počnejo na račun ustrezne eksegeze in interpretacije.
Glavna tri pravila hermenevtike (umetnosti in znanosti svetopisemske interpretacije) so, prvič, kontekst, drugič, kontekst in, tretjič, kontekst. Preden lahko kristjanom 21. stoletja povemo, kako se Sveto pismo nanaša nanje, moramo čim bolje razumeti, kaj je pomenilo prvotnim poslušalcem oz. bralcem. Če iz nekega odlomka izpeljemo aplikacijo, ki bi bila prvotnim poslušalcem tuja, odlomka najverjetneje nismo prav razložili. Ko smo torej povsem prepričani, da razumemo pomen besedila za prvotne poslušalce, premislimo, kaj so razlike med nami in njimi. Opazujemo razlike, ki zadevajo jezik, čas, kulturo, geografijo, prizorišče in situacijo. Vse to je treba upoštevati, preden lahko izpeljemo aplikacijo. Ko razumemo razlike med kulturama, premislimo, kaj imamo mi danes skupnega s prvotnimi poslušalci. Šele nazadnje odlomek apliciramo nase v svojem času in svoji situaciji.
Pomembno je tudi to, da ima vsak odlomek le eno pravilno interpretacijo. Lahko ima vrsto aplikacij, interpretacija pa je ena sama. To pomeni, da so nekatere aplikacije boljše kot druge. Če je kaka aplikacija bližje pravilni interpretaciji kot kaka druga, to pomeni, da je prva aplikacija boljša od druge. Tako je npr. že marsikatera pridiga o odlomku 1 Samuel 17 (zgodbo o Davidu in Goljatu) vključevala modrovanje o »bojevanju z velikani v našem življenju«. Ti pridigarji zelo na hitro preletijo podrobnosti zgodbe in skočijo naravnost k aplikaciji. Ta običajno vključuje alegoriziranje Goljata: težavna, strah vzbujajoča situacija, ki jo je treba premagati z vero. Najde se celo kak pridigar, ki poskuša alegorizirati pet gladkih kamnov, ki jih je David pobral iz potoka. Take pridige se navadno končajo z opominom, naj bomo tudi mi zvesti kakor David.
Že mogoče, da bo pridiga s tako interpretacijo simpatična, je pa vprašljivo, ali bi prvotni poslušalci iz te zgodbe res izluščili tako sporočilo. Preden apliciramo sporočilo odlomka 1 Samuel 17, moramo vedeti, kako je zgodbo razumelo prvotno občinstvo – to pa pomeni dognati, kaj je bil splošni namen Prve Samuelove knjige kot celote. Ne da bi se spuščali v podrobno eksegezo, domnevajmo, da ne gre za premagovanje velikanov v našem življenju. To je sicer morda lahko ena izmed obrobnih aplikacij odlomka, kot interpretacija pa je besedilu tuja. Junak zgodbe je Bog. David je njegovo izbrano »orodje«, da bi svojemu ljudstvu prinesel odrešenje. Zgodba vzporeja kralja po izbiri ljudi (Savla) s kraljem po Božji izbiri (Davida) in nakazuje, kaj bo storil Kristus (Davidov sin), da bi nam zagotovil odrešenje.
Še en pogost primer interpretacije brez upoštevanja konteksta je Evangelij po Janezu 14,13–14. Če vrstici beremo iztrgani iz sobesedila, se zdi, da lahko Boga prosimo karkoli, če le ob tem izrečemo obrazec »v Jezusovem imenu«. Če pa pri odlomku upoštevamo pravila ustrezne hermenevtike, vidimo, da Jezus tu govori učencem v zgornji sobi, in sicer zvečer, preden je bil izdan. Občinstvo so bili učenci. Te besede so predvsem Jezusova obljuba učencem, da bo Bog poskrbel za vse potrebno, da bi lahko učenci dokončali svojo nalogo. To so besede tolažbe, saj bo Jezus učence kmalu zapustil. Ali je v odlomku aplikacija za kristjane 21. stoletja? Vsekakor! Če molimo skladno z Božjo voljo (v imenu Jezusa), nam bo Bog dal, kar potrebujemo, da bi izpolnili njegovo voljo v nas in prek nas. Poleg tega bo odziv, ki ga bomo dobili, vselej v slavo Bogu. Odlomek nas torej nikakor ne uči, da bomo dobili, karkoli bomo hoteli, ampak da se moramo v molitvi podrediti Božji volji in da bo Bog vedno priskrbel tisto, kar potrebujemo, da bi lahko njegovo voljo izpolnili.
Ustrezna svetopisemska interpretacija temelji na naslednjih načelih:
1. Kontekst. Če želite odlomek povsem razumeti, začnite z malim in napredujte navzven: vrstica, odlomek, poglavje, knjiga, avtor in zaveza.
2. Poskusite razumeti, kako bi odlomek razumelo prvotno poslušalstvo.
3. Premislite o razlikah med svojo kulturo in kulturo prvotnega poslušalstva.
4. Če se kaka moralna zapoved iz Stare zaveze ponovi v Novi zavezi, jo imejte za »brezčasno resnico«.
5. Vedite, da ima vsak odlomek le eno pravilno interpretacijo, lahko pa ima več aplikacij (pri čemer so nekatere boljše, druge slabše).
6. Vedno bodite ponižni in ne pozabite vloge Svetega Duha pri interpretaciji. On je obljubil, da nas bo »uvedel v vso resnico« (Janez 16,13).
Kot rečeno, svetopisemska interpretacija ni le znanost, temveč tudi umetnost. Obstajajo pravila in načela, in nekatere odlomke je težje interpretirati kot druge. Vedno moramo biti odprti, da sprejmemo drugačno interpretacijo, če nas o tem prepričuje Duh in če temu v prid govorijo dokazi.
English
Kako lahko vemo, kateri deli Svetega pisma veljajo za nas danes?
