Vprašanje
Kaj o sveti Trojici uči Sveto pismo?
Odgovor
Najtežja stvar o Svetopisemski doktrini svete Trojice je ta, da je ni mogoče z omejenim človeškim umom, niti popolnoma razumeti, niti razložiti. Sveta Trojica je božja skrivnost. Bog je neskončno večji od nas, zato ne pričakujmo, da ga bomo kdaj v celoti razumeli. Sveto pismo uči, da je Oče Bog, da je Jezus Bog in da je Sveti Duh Bog. Obenem pa tudi uči, da obstaja samo en Bog. Čeprav lahko razumemo nekaj ključnih dejstev o odnosih med različnimi osebami svete Trojice, pa je na koncu vse to za človeški razum nedoumljivo. Vsekakor pa to ne pomeni, da dejstva svete Trojice ne držijo ali, da ne temeljijo na Svetem pismu. Čeprav besede »Trojica« ne najdemo nikjer v Svetem pismu, Sveto pismo samo predstavlja dejstvo troedinosti Boga; namreč, tri sočasne, sovečne osebe, božanskosti, ki obstajajo v enem samem svetem bistvu (eksistenci) - Bog in ne trije bogovi.
1) Obstaja samo en Bog (bistvo): Peta Mojzesova knjiga 6,4; Prvo pismo Korinčanom 8,4; Pismo Galačanom 3,20; Prvo pismo Timoteju 2,5.
2) Sveto Trojico sestavljajo tri svete osebe, ki obstajajo v eni božanski bitnosti: Prva Mojzesova knjiga 1,1-2. 26; 3,22; 11,7; Izaija 6,8; 48,16; 61,1; Evangelij po Mateju 3,16-17; 28,19; Drugo pismo Korinčanom 13,14. V Prvi Mojzesovi knjigi 1,1 besedo »Bog« prevaja moški množinski samostalnik »Elohim.« V Prvi Mojzesovi knjigi 1,26 »naredimo«, 3,22 »izmed nas«, 11,7 »Dajmo, stopimo dol in tam mešajmo...«, in Izaija 6,8 »Koga naj pošljem? Kdo bi šel za nas?« uporablja moški množinski zaimek »mi« za Boga. Da sta »Elohim« in zaimki »mi« v moški množinski obliki v hebrejščini, sploh ni vprašanja. Enako kot v slovenščini, v svetopisemski hebrejščini so tri oblike: ednina, dvojina in množina. Besedi »Elohim« in »mi« pa se uporabljata za moško množino – kar je gotovo več kot eno ali dve – in se zato nanaša na tri ali več oseb. V tem primeru, so namreč Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh, troedini GOSPOD.
V Izaiji 48,16 in 61,1 govori Sin, nanaša pa se na Očeta in Svetega Duha. Primerjajmo Izaijo 61,1 z Evangelijem po Luku 4,14-19 in vidimo, da govori Bog Sin. Evangelij po Mateju 3,16-17 opisuje Jezusov krst v vodi. Vidimo, da se je Bog Sveti Duh spuščal kakor golob in prihajal na Boga Sina, medtem ko Bog Oče proglaša veselje nad svojim Sinom. Evangelij po Mateju 28,19 in Drugo pismo Korinčanom 13,14 sta primera Svetopisemske potrditve osebnosti treh oseb v sveti Trojici.
3) Osebe svete Trojice se med sabo razlikujejo v celotnem Svetem pismu. V Stari zavezi se GOSPOD razlikuje od GOSPODA (Prva Mojzesova knjiga 19,24). GOSPOD ima Sina (Psalm 2,7. 12 [gl. različica »b« »Poljubite sina«]; Pregovori 30,4). Duh se razlikuje od GOSPODA (Četrta Mojzesova knjiga 27,18) in od Boga (Psalm 51,12-13). Bog Sin se razlikuje od Boga Očeta (Psalm 45,7-8; Pismo Hebrejcem 1,8-9). V Evangeliju po Janezu 14,16-17, Jezus pravi, da bo prosil Očeta dati učencem drugega Tolažnika, Svetega Duha. To nam pove, da se Jezus, ni imel, niti ne za Očeta, niti ne za Svetega Duha. Premislite tudi o ostalih mestih v evangelijih, kjer Jezus govori s svojim Očetom. Je govoril sam s seboj? Ne. Po Svetem Duhu je govoril z drugo osebo svete Trojice – z Očetom (Evangelij po Janezu 17).
4) Vsak član svete Trojice je Bog. Oče je Bog (Evangelij po Janezu 6,27; Pismo Rimljanom 1,7; Prvo Petrovo pismo 1,2). Sin je Bog (Evangelij po Janezu 1,1-5. 14; Pismo Rimljanom 9,5; Pismo Kološanom 2,9; Pismo Hebrejcem 1,8; Prvo Janezovo pismo 5,20). Sveti Duh je Bog (Apostolska dela 5,3-4; Pismo Rimljanom 8,9; Prvo pismo Korinčanom 3,16).
5) Osebe svete Trojice se med sabo funkcionalno (ne bistveno, ne eksistenčno) podrejajo. Sveto pismo kaže, da je Sveti Duh podrejen Očetu in Sinu in Sin je podrejen Očetu. To je notranje razmerje in ne zanika božanstva posamezne osebe svete Trojice. To je področje, ki ga naš omejeni um ne more doumeti, ker se tiče neskončnosti Boga. Kar se tiče Sina, pa si poglej še Evangelij po Luku 22,42; Evangelij po Janezu 5,19. 36; 20:21; Prvo Janezovo pismo 4,14. O Svetem Duhu si poglej še Evangelij po Janezu 14,16. 26; 15,26; 16,7 in še posebej vrstici 13-14.
6) Naloge posameznih članov svete Trojice se razlikujejo (ne pa status oz. položaj). Oče je osnoven vir in vzrok vesolja (Prvo pismo Korinčanom 8,6; Razodetje 4,11), božjega razodetja (Razodetje 1,1), zveličanja (Evangelij po Janezu 3,16-21), namreč vse Jezusove duhovniške službe (Janez 5:16-23; 14,10-11). Bog Oče sproži vse te stvari.
Bog Sin je posrednik in sredstvo, preko katerega je Bog Oče ustvaril in ohranja vesolje (Evangelij po Janezu 1,3; Prvo pismo Korinčanom 8,6; Pismo Kološanom 1,16-17), razodeval božje razodetje (Evangelij po Mateju 11,27; Evangelij po Janezu 1,14; Pismo Hebrejcem 1,1-3; Razodetje 1,1), in dosegel zveličanje svojemu ljudstvu (Evangelij po Mateju 1,21; Evangelij po Janezu 4,39-42; Drugo pismo Korinčanom 5,17-21). Bog Oče vse te stvari počne preko Boga Sina, ki deluje kot njegov posrednik ljudem.
Sveti Duh je oseba, po kateri je pred-utelešen božji Sin ustvaril in ohranja vesolje (Prva Mojzesova knjiga 1,2; Job 26,5-14 posebej vrstica 13; Psalm 104:30), po Jezusovem vnebovzetju je razkril božje razodetje (Evangelij po Janezu 16,12-15; Pismo Efežanom 3,1-5 posebej vrstica 5; Drugo Petrovo pismo 1,21), in jamči zveličanje svojemu ljudstvu z utelešenim Jezusovim delom (Izaija 61,1; Evangelij po Janezu 3,5-8; Pismo Titu 3:3-7; Prvo Petrovo pismo 1,1-2; Apostolska dela 10,38). Po moči Svetega Duha Bog Sin počne vse te stvari za slavo Boga Očeta.
Na žalost obstaja veliko priljubljenih napačnih človeških ilustracij svete Trojice. Nobena od njih ni pravilna in jih ne bi smeli uporabljati. Na primer ilustracija jajc (in njene različice) je nesprejemljiva v tem, da so lupina, beljak in rumenjak deli jajca, pač pa ne jajce samo. Oče, Sin in Sveti Duh niso deli Boga. Vsak posebej izmed njih je Bog in skupaj so Bog. Tudi ilustracija vode ne uspeva dovolj natančno opisati troedinega Boga. Tekočina, para in led so oblike vode. Toda Oče, Sin in Sveti Duh niso oblike ali načini izžarevanja Boga. Ravno nasprotno, vsak posebej izmed njih je Bog in skupaj so Bog. Ti dve najpogostejši ilustraciji vodita do krivoverstva modalizem in triteizem. Modalisti (enotnostni binkošti) učijo, da obstaja en Bog, ki se kaže (manifestira) na tri različne načine. Zagovarjajo enotnost brez razlike. Triteisti (Jehovove priče, mormoni) učijo, da obstajajo trije ločeni bogovi ali sile. Zagovarjajo razlike brez enotnosti. Vse človeške ilustracije imajo za posledico krivoverske poglede na Boga, saj neskončnega troedinega Boga ne moremo v celoti opisati s končnim človeškim razumom. Ker si pač neskončnega Boga ne more omejen človek dokončno predstavljati. Pravi kristjani, ki zagovarjajo avtoriteto Svetega pisma, preprosto priznavajo vse in ne več ali manj, kot božja beseda trdi, namreč, da oseba Oče je Bog, oseba Sin je Bog in oseba Sveti Duh je Bog, vendar obstajajo v eni sami božanskosti (eksistenca, bitnost), GOSPOD. To je svetopisemski nauk svete Trojice.
»O globočina Božjega bogastva in modrosti in spoznanja! Kako nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledljiva njegova pota! Kdo je namreč spoznal Gospodov um? Ali kdo mu je bil za svetovalca? Ali kdo mu je prej kaj dal, da bi mu morali dati povračilo? Kajti iz njega, po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! Amen.« (Pismo Rimljanom 11,33-36)
English
Kaj o sveti Trojici uči Sveto pismo?
