Vprašanje
Ali je Jezus res živel? Ali obstaja kakšen zgodovinski dokaz o obstoju Jezusa Kristusa?
Odgovor
Ponavadi, ko nekdo postavi to vprašanje, v resnici sprašuje za dokaze izven Svetega pisma. Ideja, da Sveto pismo ne more biti dokaz o Jezusovem obstoju je nekorektna. Nova zaveza namreč vsebuje stotine referenc na osebo Jezusa Kristusa.
Obstajajo nekateri, ki bodo datirali pisanje evangelijev v drugo stoletje našega štetja, več kot 100 let po Jezusovi smrti. Četudi bi bilo to res (kar močno zanikamo), so zapisi manj kot 200 let po dogodkih smatrani v zgodovinski znanosti kot izjemno kredibilni in zanesljivi dokazi. Še več kot to pa velika večina učenjakov (tako krščanskih kot nekrščanskih) potrjuje, da so bila mnoga Pavlova pisma v resnici napisana nekje v sredini prvega stoletja, torej manj kot 40 let po Jezusovi smrti. V smislu antičnih rokopisnih dokazov je to izredno močan pokazatelj na resničnost obstoja človeka po imenu Jezus Kristus v Izraelu v začetku prvega stoletja našega štetja.
Prav tako je pomembno, da se zavedamo, da so v letu 70 našega štetja Rimljani napadli in uničili Jeruzalem in večino Izraela ter pomorili tamkajšnje prebivalce. Celotna mesta so bila dobesedno požgana do tal. Zatorej ne smemo biti presenečeni če je bilo veliko materialnih dokazov uničenih že zelo zgodaj. Mnogo Jezusovih očividcev je bilo ubitih. Ta dejstva prav gotovo omejujejo količino preživelih očividcev Jezusovega pričevanja.
Glede na to, da je bila Jezusova misija omejena na pretežno nepomembno območje v majhnem robu rimskega imperija, je količina izven-bibličnih informacij o Jezusu pravzaprav kar velika. Nekateri od bolj pomembnih so:
V prvem stoletju je rimljan Tacit, katerega se smatra kot enega od natančnejših zgodovinarjev starega sveta, omenjal "vraževerne kristjane" (iz Christós, latinsko za Kristusa in po grško pomeni Maziljeni ali Mesija, Jezus), ki so trpeli pod Poncijem Pilatom med vladavino Tiberija. Suetonij, glavni tajnik cesarja Hadrijana, je zapisal, da je v prvem stoletju živel mož po imenu Chrestos ali Kristus (Annals 15.44).
Jožef Flavij, najslavnejši judovski zgodovinar, v svojem delu Antiquities omenja Jakoba kot "brata Jezusa, ki so ga klicali Kristus" Tam je tudi kontroverzna vrstica (18,3) ki pravi "V tem času je živel Jezus, moder človek, če ga je sploh zakonito klicati človek. Bil je namreč tisti, ki je prinesel presenetljive podvige... On je bil Kristus... po treh dneh se jim je živ prikazal, kot so sveti preroki že vnaprej napovedali te in deset tisoč drugih stvari, ki se nanašajo nanj.” Ena verzija se bere, “V tem času pa je živel moder človek po imenu Jezus. Njegovo ravnanje je bilo dobro in njegova dejanja so odražala visok moralen standard. Veliko ljudi izmed Judov in poganov je postalo njegovih učencev. Pilat ga je obsodil na križanje in smrt. Začuda tisti, ki so postali njegovi učenci niso prenehali v svojih poteh učenstva. Poročali so, da se jim je tri dni po križanju Jezus živ prikazal; v skladu s tem je bil morda Mesija, o čigar čudežih so preroki vnaprej pisali.”
Julij Africanus je citiral zgodovinarja Thallusa v diskusiji o temačnih časih, ki so sledili Kristusovemu križanju (Extant Writings, 18).
Plinij mlajši je v pismih 10,96 zabeležil zgodnjekrščanske slavilne prakse, vključujoč dejstvo, da so kristjani slavili Jezusa kot Boga ter da so bili zelo etični, prav tako pa vsebuje reference na praznik ljubezni in spomin na Gospodovo večerjo.
Babilonski Talmud (Veliki zbor 43a) potrjuje Jezusovo križanje na predvečer Pashe, kot tudi obtožbe zoper Kristusa glede prakticiranja čarovništva in spodbujanja Judov k odpadništvu.
Lucian iz Samosate je bil grški pisec iz drugega stoletja, ki priznava, da so kristjani slavili Jezusa, je vpeljal nova učenja in je bil zanje tudi križan. Dejal je, da so Jezusova učenja vključevala bratstvo vernikov, pomembnost človekovega preoblikovanja in pomembnost zavrnitve drugih božanstev. Kristjani so živeli po Jezusovih zakonih, zase so verjeli da so nesmrtni in so zato prezirali pomen smrti, prostovoljno s samo-predanostjo so se odpovedovali materialnim dobrinam.
Mara Bar-Serapion potrjuje, da je bil Jezus smatran kot moralen in moder človek in da ga je veliko ljudi smatralo kot kralja Izraela, ter da je bil umorjen s strani Judov in je še naprej živel v učenjih njegovih učencev in sledilcev.
Potem imamo tudi vse gnostične tekste (Evangelij miru, Apocryon Janeza, Tomažev evangelij, Tretiza o vstajenju, itf.) ki vse omenjajo Jezusa.
V bistvu lahko skoraj rekonstruiram celoten evangelij (dobro sporočilo) samo iz zgodnjih nekrščanskih virov: Jezusa so klicali Kristus (Jožef Flavij), delal je čudeže, v Izrael je vpeljal nova učenja, bil zanje obešen na Pasho (Babilonski Talmud), živel v Judeji (Tacit), vendar je trdil, da je Bog in se bo vrnil (Eliezar), kar so njegovi učenci prav tako verjeli, ko so ga slavili kot Boga (Plinij mlajši).
Tako v posvetni kot v svetopisemski zgodovini obstaja mnogo dokazov o obstoju človeka po imenu Jezus Kristus. Morda pa je največji dokaz v to, da Jezus obstaja, prav to dejstvo, da je dobesedno na tisoče kristjanov v prvem stoletju našega štetja, vključno z dvanajstimi apostoli, dalo svoja življenja kot mučeniki za Jezusa Kristusa.
Ljudje dajo svoja življenja le za to, za kar verjamejo da je resnično, nihče pa ne bo dal življenja za kar že samo sumijo, da je lahko laž.
English
Ali je Jezus res živel? Ali obstaja kakšen zgodovinski dokaz o obstoju Jezusa Kristusa?
