Vprašanje
Kaj je človeški duh?
Odgovor
Človeški duh je netelesni del človeka. Sveto pismo pravi, da je človeški duh dih samega vsemogočnega Boga. Bog je človeku vdihnil duha ob stvarjenju: »GOSPOD Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša.« (1 Mojzes 2,7) Človeški duh je tisto, zaradi česar se zavedamo sebe in imamo tudi druge čudovite (četudi omejene) »božanske« lastnosti. Človeški duh vključuje um, čustva, strahove, gorečnost, ustvarjalnost. Duh je tisti, ki nam daje edinstveno zmožnost mišljenja in razumevanja (Job 32,8.18).
Besedi »duh« in »dih« sta prevoda hebrejske besede nešamáh in grške besede pneûma. Pomenita močan veter, sunek vetra, navdih. Nešamáh je vir življenja, ki oživlja človeštvo (Job 33,4). To je neotipljivi, nevidni človeški duh, ki upravlja človekov mentalni in emocionalni obstoj. Apostol Pavel se je spraševal: »Kdo izmed ljudi pa ve, kaj je v človeku? Mar tega ne ve le človekov duh, ki je v njem?« (1 Korinčanom 2,11a) Ob smrti se duh »vrne k Bogu, ki ga je dal« (Pridigar 12,7; gl. tudi Job 34,14–15; Psalm 104,29–30).
Vsak človek ima duha, in ta se razlikuje od »duha« ali življenja živali. Bog je človeka ustvaril drugače kot živali, in sicer ga je ustvaril po svoji podobi (1 Mojzes 1,26–27). Zato je človek zmožen mišljenja, čutenja, ljubezni, načrtovanja, ustvarjalnosti, uživanja v glasbi, humorju, umetnosti. Zaradi duha imamo tudi »svobodno voljo«, kakršne nima nobena druga vrsta bitij na zemlji.
A ob človekovem padcu v greh se je poškodoval tudi človekov duh. Ko je Adam storil greh, se je poškodovala njegova zmožnost občestva z Bogom. Fizično sicer ni umrl, umrl pa je duhovno. Od takrat naprej duh trpi posledice padca. Preden je človek odrešen, je duhovno »mrtev« (Efežanom 2,1–5; Kološanom 2,13). Odnos s Kristusom oživlja in obnavlja našega duha (2 Korinčanom 4,16).
Kakor je Bog prvemu človeku božansko vdahnil življenjski dih, tako je prvim učencem vdihnil Svetega Duha: »In ko je [Jezus] to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: ›Prejmite Svetega Duha!‹« (Janez 20,22; gl. tudi Apostolska dela 2,38). Bog je Adama oživil z dihom, in mi kot »nove stvaritve« smo oživljeni po Božjem dihu, Svetem Duhu (2 Korinčanom 5,17; Janez 3,3; Rimljanom 6,4). Ko sprejmemo Jezusa Kristusa, se Božji Sveti Duh združi z našim lastnim duhom – na različne načine, ki jih je težko doumeti. Apostol Janez je zapisal: »Po tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas: dal nam je od svojega Duha.« (1 Janez 4,13)
Če Božjemu Duhu dovolimo, da vodi naše življenje, ta Duh »pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci« (Rimljanom 8,16). Zato nas ne vodi več naš lastni duh, temveč Božji duh – vodi nas v večno življenje.
English
Kaj je človeški duh?
