Vprašanje
Ali naj bi bil kristjan zmožen čutiti Svetega Duha?
Odgovor
Čeprav določene aktivnosti Svetega Duha v življenju kristjanov vključujejo občutek, npr. prepričanost, da si grešil, tolažba in usposobljenost za služenje, nam Sveto pismo ne naroča, naj naš odnos s Svetim Duhom temelji na tem, kako ali kaj čutimo. V vsakem na novo rojenem kristjanu prebiva Sveti Duh (Pismo Efežanom 1,13). Jezus nam je rekel, da ko pride Tolažnik, bo pri nas in v nas. »… jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas« (Evangelij po Janezu 14,16–17). Z drugimi besedami, Jezus pošilja nekoga, kakršen je on, da bi bil pri nas in v nas.
Vemo, da je Sveti Duh pri nas, ker nam Božja beseda govori, da je tako. V vsakem na novo rojenem kristjanu prebiva Sveti Duh, vendar nismo vedno podrejeni Svetemu Duhu in to je pomembna razlika. Kadar delujemo v svojem mesu, nismo pod nadzorom Svetega Duha, čeprav še vedno prebiva v nas. Apostol Pavel komentira to resnico in uporabi ilustracijo, ki nam pomaga razumeti. »In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh« (Pismo Efežanom 5,18). Sobesedilo vrstic 6–20 vsebuje navodila za življenje kristjana, ki je napolnjen s Svetim Duhom. Apostol Pavel ponazarja značilne vidike življenja, napolnjenega z Duhom, v nasprotju z življenjem opijanjanja.
Ko so ljudje pijani, kažejo določene značilnosti: postanejo nerodni, njihovo govorjenje je nerazločno in njihova presoja je zamegljena. Tako kot obstajajo določene značilnosti, po katerih prepoznamo nekoga, ki ga nadzira preveč vina, obstajajo tudi določene, gotove značilnosti, po katerih prepoznamo nekoga, ki ga nadzira Sveti Duh (gl. vrstice 19–21). V Pismu Galačanom 5,22–24 beremo o sadu Duha. To je sad Svetega Duha, ki ga kaže na novo rojen kristjan, ki je pod njegovim nadzorom.
Glagolski čas v Pismu Efežanom 5,18 nam kaže, naj ostanemo v pasivnem, nenehnem procesu: »… naj vas napolnjuje Duh«. Ker Pismo Efežanom 5,18 vsebuje samo en opomin v dolgi vrsti opominov, ki se začenjajo v v. 4,1 in se nadaljujejo vse do konca pisma, iz tega sledi, da se je mogoče upirati napolnjevanju Duha ali nadzoru Duha. Ostanek Pisma Efežanom opisuje vedenjske značilnosti kristjanov, napolnjenih z Duhom, v različnih odnosih v življenju. Vse se začenjajo z besedami: »… nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse. Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu« (Pismo Efežanom 5,19–21).
Nismo napolnjeni z Duhom, ker dosežemo pobožne občutke ali ker smo vključeni v zaneseno ali ekstatično vedenje. Biti napolnjen z Duhom je privilegij kristjanov, ki se ponižno predajo Gospodu, ki prevzame njihovo življenje v svoje roke. Biti napolnjen z Duhom in biti pod nadzorom Duha je rezultat prizadevanja, da bi živeli v poslušnosti Gospodu. To je dar Božje posvečujoče milosti, ki se kaže v praktični poslušnosti in ne samo v čustvenem občutku. Čustva nas zlahka prevarajo in mnogi se spravijo v čustveno vznesenost in pobesnelost, ki je povsem iz mesa in ne iz Svetega Duha. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. … Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu« (Pismo Galačanom 5,16.25).
So trenutki, ko smo prevzeti od prisotnosti Svetega Duha in to je naravno pogosto čustvena izkušnja. Ko se to zgodi, je to neprimerljivo veselje. Izkušanje veselja v Svetem Duhu je razumevanje, da smo kot Božji otroci blagoslovljeni po njegovi milosti. Zato delovanje Svetega Duha absolutno vključuje naša čustva in občutke. Obenem pa nam ne sme biti temelj našega zagotovila, da v nas prebiva Sveti Duh ali da nas napolnjuje Sveti Duh, noben poseben občutek, pač pa avtoriteta Božje pisane besede, Svetega pisma.
English
Ali naj bi bil kristjan zmožen čutiti Svetega Duha?
