Vprašanje
Ali v današnjem svetu delujejo demonski duhovi?
Odgovor
Duhovi, prikazni, seanse, karte tarot, plošče ouidža, kristalne krogle – kaj je vsemu temu skupno? Mnogi ljudje se nad takimi pojavi in pripomočki navdušujejo, saj je videti, da se jim tako odstre pogled v neznan svet onkraj omejitev našega fizičnega obstoja. Marsikdo ima te pojave in pripomočke za nedolžne in neškodljive.
Mnogi ljudje, ki imajo z njimi opraviti z nesvetopisemskega vidika, verjamejo, da so duhovi umrli ljudje, ki iz tega ali onega razloga niso prešli »na drugo stran«. Ljudje, ki verjamejo v duhove, menijo, da so prikazovanja treh vrst: 1. Prikazovanje kot preostanek dogajanja iz preteklosti: tako prikazovanje naj bi bilo podobno predvajanju videoposnetka; duhovi ne vzpostavijo nobenega odnosa s človekom, ki pojav opazuje. 2. Prikazovanje duhov ljudi. Ti duhovi so mešanica dobrega in slabega (toda ne zla). Taki duhovi mogoče samo želijo pritegniti pozornost opazovalcev ali pa uganjajo norčije. Ne ti ne oni pa ne želijo ljudem kakorkoli škodovati. 3. Prikazovanje nečloveških duhov ali demonov. Ta bitja se lahko pretvarjajo, da so človeški duhovi, a so škodljiva in nevarna.
Kadar berete o duhovih in prikaznih v nesvetopisemskih virih, vedite, da avtorjeva navezava na Sveto pismo ali svetopisemske like (npr. nadangela Mihaela) ne pomeni, da avtor tematiko obravnava s svetopisemskega vidika. Kadar v pisanju ni naveden zanesljiv vir, se moramo vprašati: »Od kod avtor ve, da je tako? Iz katerega zanesljivega vira črpa?« Kako npr. avtor ve, da se demoni predstavljajo kot človeški duhovi? Poleg tega se avtorji, ki to tematiko obravnavajo na podlagi nesvetopisemskih virov, v svojih trditvah opirajo na lastno razmišljanje, razmišljanje drugih ljudi in pretekle izkušnje. Če je človek prepričan, da so demoni goljufivi in da lahko posnemajo neškodljive človeške duhove, je lahko izkušnja zavajajoča! Za pravilno razumevanje te tematike se moramo opreti na vir, ki je 100-odstotno zanesljiv: na Božjo besedo, Sveto pismo. Oglejmo si, kaj o prikazovanjih pravi Sveto pismo.
1. Sveto pismo nikjer ne opisuje prikazovanja človeških duhov. Pač pa uči, da gre človekov duh, ko človek umre, na enega izmed dveh krajev. Če človek veruje v Jezusa Kristusa, je njegov duh odveden v Gospodovo navzočnost v nebesa (Filipljanom 1,21–23; 2 Korinčanom 5,8). Pozneje, ob vstajenju, bo človek združen s svojim telesom (1 Tesaloničanom 4,13–18). Če človek ne veruje v Jezusa Kristusa, bo njegov duh priveden na kraj trpljenja, imenovan pekel (Luka 16,23–24).
Naj je bil človek kristjan ali ne, pa se ne more več vrniti na naš svet, da bi komuniciral z ljudmi – niti za to ne, da bi jih posvaril, naj se izognejo prihodnji sodbi (Luka 16,27–31). V Pismu sta opisani samo dve situaciji, v katerih je človek, ki je že umrl, komuniciral z živimi. V Prvi Samuelovi knjigi poskuša kralj Savel prek medija komunicirati s pokojnim prerokom Samuelom. Bog je dopustil, da Savel Samuela moti ravno dovolj časa, da Samuel Savlu zaradi večkratne neposlušnosti napove sodbo (1 Samuel 28,6–19). Drugi dogodek je komunikacija Mojzesa in Elija z Jezusom ob njegovi spremenitvi (Matej 17,1–8). Nista pa bila ob tem videti nič podobna strašljivim duhovom iz grozljivk.
2. Sveto pismo večkrat opisuje, da se angeli naokrog gibljejo nevidno (Daniel 10,1–21). Včasih pa angeli komunicirajo z živimi ljudmi. Zli duhovi ali demoni lahko resnično obsedejo ljudi, v njih prebivajo in jih upravljajo (gl. npr. Marko 5,1–20). V evangelijih in Apostolskih delih beremo o več primerih demonske obsedenosti ter o angelih, ki so se prikazali verujočim in jim pomagali. Angeli, in sicer dobri in slabi, lahko povzročijo nastanek nadnaravnih pojavov (Job 1–2; Razodetje 7,1; 8,5; 15,1; 16).
3. Iz Svetega pisma vidimo, da demoni vedo za stvari, ki se jih ljudje ne zavedajo (Apostolska dela 16,16–18; Luka 4,41). Ti zli angeli obstajajo že zelo dolgo, zato je razumljivo, da vedo stvari, ki jih ljudje z omejeno življenjsko dobo ne vedo. Satan v tem času ima dostop do Božje navzočnosti (Job 1–2), zato bi lahko demoni vedeli za nekatere podrobnosti v prihodnosti. A to je ugibanje.
4. Sveto pismo pravi, da je satan lažnivec in oče laži (Janez 8,44; 2 Tesaloničanom 2,9) ter da se »preoblači v angela luči«. Kdor mu sledi (bodisi človek ali bodisi katero drugo bitje), je prav tako prevarant (2 Korinčanom 11,13–15).
5. Satan in demoni imajo veliko moč (v primerjavi s človekom). Celo nadangel Mihael se pri ravnanju s satanom zanaša samo na Božjo moč (Juda 1,9). Satanova moč pa je neznatna v primerjavo z Božjo (Apostolska dela 19,11–12; Marko 5,1–20). Bog tudi zmore satanove zlobne namere uporabiti za uresničitev lastnih dobrih namenov (1 Korinčanom 5,5; 2 Korinčanom 12,7).
6. Bog nam prepoveduje, da bi imeli karkoli opraviti z okultizmom, čaščenjem hudiča ali nečistim duhovnim svetom. To torej vključuje uporabo medijev, seans, plošč ouidža, horoskopov, kart tarot, kanaliziranja ipd. Bog ima te prakse za gnusobo (5 Mojzes 18,9–12; Izaija 8,19–20; Galačanom 5,20; Razodetje 21,8), ljudje pa, ki se s tem ukvarjajo, kličejo nesrečo (Apostolska dela 19,13–16).
7. Efeški kristjani so bili zgled pri ravnanju z okultnimi predmeti (knjigami, glasbo, nakitom, igrami itd.): priznali so, da je uporaba teh predmetov greh, in jih javno zažgali (prav tam, 19,17–19).
8. Satanove moči smo osvobojeni z Božjim odrešenjem. Odrešenje prejmemo po veri v evangelij Jezusa Kristusa (prav tam, 4,12; 26,18). Če se poskušamo vpliva demona osvoboditi, ne da bi bili odrešeni, je to brezploden trud. Jezus je svaril, da je srce, v katerem ne prebiva Sveti Duh, prazno bivališče, ki čaka, da se vanj naselijo demoni, hujši od tega pred njimi (Luka 11,24–26). Ko pa človek pride k Jezusu po odpuščanje od grehov, se v človeku naseli Svetu Duh in v njem prebiva vse do dne odkupitve (Efežanom 4,30).
Do neke mere lahko paranormalno dogajanje pripišemo početju šarlatanov. Kot se zdi, je najbolje, da imamo vsa preostala pričevanja o duhovih in prikazovanju za delo demonov. Ti se včasih niti ne trudijo, da bi svojo naravo prikrili; ali pa pa uporabijo zvijačo in se prikažejo kor breztelesni človeški duhovi. To privede do še več laži in zmede.
Bog pravi, da je nespametno, če živi ljudje za nasvet sprašujejo mrtve, saj je to proti postavi (Izaija 8,19–20). Božja beseda je vir modrosti. Kristjani se ne smejo ukvarjati z okultizmom. Duhovni svet je resničen, a kristjanom se ga ni treba bati (1 Janez 4,4).
English
Ali v današnjem svetu delujejo demonski duhovi?
