Vprašanje
Kaj pravi Sveto pismo o demonih?
Odgovor
Demoni so padli angeli, kot kaže Razodetje 12,9: »Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli.« Hudičev padec iz nebes je simbolično opisan v Izaiju 14,12–15 in Ezekielu 28,12–15. Ko je hudič padel, je s sabo vzel nekaj angelov – eno tretjino, kot piše v Razodetju 12,4. Judovo pismo 1,6 prav tako omenja angele, ki so grešili. Svetopisemsko so torej demoni padli angeli, ki so se skupaj s hudičem odločili, da se bodo uprli Bogu.
Nekateri demone Gospod že »hrani večno vklenjene v temi za sodbo vélikega dne« (Judovo pismo 1,6) zaradi njihovega greha. Drugi svobodno tavajo in naš boj se bije proti njim, »proti oblastem, proti gospodovalcem te mračnosti, proti z zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih« (Pismo Efežanom 6,12; prim. Pismo Kološanom 2,15). Demoni še vedno hodijo za hudičem kot svojim voditeljem in se bojujejo s svetimi angeli v poskusu, da bi pokvarili Božji načrt in ovirali Božje ljudstvo (Daniel 10,13).
Demoni kot duhovna bitja imajo sposobnost, da zavzamejo fizično telo. Demonsko zavzetje se zgodi, ko človekovo telo popolnoma nadzira demon. To se ne more zgoditi Božjemu otroku, saj Sveti Duh prebiva v srcu verujočega v Kristusa (Prvo Janezovo pismo 4,4).
Jezus se je v času svojega zemeljskega delovanja srečal s številnimi demoni. Seveda se nobeden ni mogel primerjati s Kristusovo močjo: »Ko se je zvečerilo, so privedli k njemu veliko obsedenih. Z besedo je izgnal duhove in ozdravil vse bolnike« (Evangelij po Mateju 8,16). Jezusova oblast nad demoni je bil eden od dokazov, da je resnično Božji Sin (Evangelij po Luku 11,20). Demoni, ki so se srečali z Jezusom, so vedeli, kdo je, in so se ga bali: »Kaj imava s teboj, Božji Sin? [sta zavpila demona.] Ali si nas prišel sem pred časom mučit?« (Evangelij po Mateju 8,29). Demoni so vedeli, da bo njihov konec mučenje.
Hudič in njegovi demoni si zdaj prizadevajo uničiti Božje delo in preslepiti vse, ki jih lahko (Prvo Petrovo pismo 5,8; Drugo pismo Korinčanom 11,14–15). Demoni so opisani kot zli duhovi (Prva Samuelova knjiga 18,10), nečisti duhovi (Evangelij po Mateju 10,1; Evangelij po Marku 1,27), lažnivi duhovi (Prva knjiga kraljev 22,23) in hudičevi/satanovi angeli (Razodetje 12,9). Hudič in njegovi demoni slepijo svet (Drugo pismo Korinčanom 4,4), razglašajo lažne nauke (Prvo pismo Timoteju 4,1), napadajo kristjane (Drugo pismo Korinčanom 12,7; Prvo Petrovo pismo 5,8) in se bojujejo s svetimi angeli (Razodetje 12,4–9).
Demoni/padli angeli so Božji sovražniki, vendar so poraženi sovražniki. V Pismu Kološanom 2,15 piše: »Razorožil je [Kristus] vladarstva in oblasti ter jih javno izpostavil, ko je v njem [v križu] slavil zmago nad njimi.« Ko se podvržemo Bogu in se upremo hudiču, se nimamo česa bati. »… je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu« (Prvo Janezovo pismo 4,4).
English
Kaj pravi Sveto pismo o demonih?
