Vprašanje
Kaj je dispenzacionalizem in ali je svetopisemski?
Odgovor
Dispenzacija je način urejanja stvari – vodenje, sistem ali upravljanje. V teologiji je dispenzacija božansko vodenje nekega časovnega obdobja; vsaka dispenzacija ima božansko določeno obdobje. Dispenzacionalizem je teološki sistem, ki priznava ta obdobja, določena od Boga, s katerimi ureja zadeve sveta. Dispenzacionalizem ima dve prvotni značilnosti: 1) dosledno dobesedno razlaganje Svetega pisma, še posebno svetopisemskih preroštev, in 2) pogled na edinstvenost izraelskega naroda kot ločenega od Cerkve v Božjem načrtu. Klasični dispenzacionalizem prepozna sedem dispenzacij v Božjem načrtu za človeštvo.
Dispenzacionalisti menijo, da je dobesedno razlaganje Svetega pisma najboljša hermenevtika [razlaganje, tolmačenje besedila]. Dobesedno razlaganje pripiše vsaki besedi pomen, ki bi ga običajno imela v vsakdanji uporabi. Seveda dovoljuje simbole, figurativni govor in vrste. Razume se, da imajo celo simboli in figurativni govor dobeseden pomen. Tako, na primer, ko Sveto pismo govori o »tisoč letih« v Razodetju 20, dispenzacionalisti to razlagajo kot dobesedno obdobje 1000 let (dispenzacija Kraljestva), saj ni obvezujočega razloga, da bi to razlagali drugače.
Obstajata vsaj dva razloga, zakaj je dobesednost najboljši način obravnavanja Svetega pisma. Prvič, filozofsko, je namen samega jezika, da razlagamo besede dobesedno. Jezik je bil dan od Boga, da bi lahko komunicirali. Besede so posode pomena. Drugi razlog je svetopisemski. Vsako preroštvo o Jezusu Kristusu v Stari zavezi se je dobesedno izpolnilo. Jezusovo rojstvo, delovanje, smrt in vstajenje so se vsi zgodili točno tako, kot je napovedala Stara zaveza. Preroštva so bila dobesedna. V Novi zavezi ni nobene nedobesedne izpolnitve mesijanskega preroštva. To govori močno v prid dobesedni metodi. Če se pri preučevanju Svetega pisma ne uporablja dobesednega razlaganja, ni objektivnega standarda, po katerem bi razumeli Sveto pismo. Vsak človek bi lahko razlagal Sveto pismo, kot bi se zdelo njemu primerno. Svetopisemsko razlaganje bi prešlo v »kaj ta odlomek govori meni« namesto »Sveto pismo pravi«. Žalostno je, da je danes pogosto že tako pri mnogih preučevanjih Svetega pisma.
Dispenzacionalistična teologija uči, da obstajata dve različni Božji ljudstvi: izraelski narod in Cerkev. Dispenzacionalisti verjamejo, da je odrešitev vedno po milosti samo v veri – v Boga v Stari zavezi in specifično v Boga Sina v Novi zavezi. Dispenzacionalisti menijo, da Cerkev ni nadomestilo za izraelski narod v Božjem načrtu in da starozavezne obljube Izraelu niso bili prenesene na Cerkev. Dispenzacionalizem uči, da bodo obljube, ki jih je Bog dal izraelskemu narodu v Stari zavezi (za deželo, mnogo potomcev in blagoslovov), navsezadnje izpolnjene v tisočletnem obdobju, o katerem govori Razodetje 20. Dispenzacionalisti verjamejo, da tako kot se Bog v tem času osredotoča na Cerkev, se bo v prihodnosti osredotočil na Izrael (gl. Pismo Rimljanom 9–11 in Daniel 9,24).
Dispenzacionalisti menijo, da je Sveto pismo razdeljeno na sedem dispenzacij: nedolžnost (Prva Mojzesova knjiga 1,1—3,7), vest (Prva Mojzesova knjiga 3,8—8,22), človeško vladanje (Prva Mojzesova knjiga 9,1—11,32), obljuba (Prva Mojzesova knjiga 12,1—Druga Mojzesova knjiga 19,25), postava (Druga Mojzesova knjiga 20,1—Apostolska dela 2,4), milost (Apostolska dela 2,4—Razodetje 20,3) in tisočletno kraljestvo (Razodetje 20,4–6). Naj ponovno poudarimo, da te dispenzacije niso poti k odrešitvi, ampak načini, na katere se Bog povezuje s človekom. Vsaka dispenzacija vključuje prepoznaven vzorec, kako je Bog deloval z ljudmi, ki so živeli v tej dispenzaciji [tj. časovnem obodbju]. Ta vzorec je 1) odgovornost, 2) neuspeh, 3) sodba in 4) milost, da gredo naprej.
Dispenzacionalizem kot sistem ima za posledico predmilenijsko razlago Kristusovega ponovnega prihoda in običajno tudi razlago, naj bi bili kristjani odneseni v nebo pred veliko stisko. Če povzamemo, je dispenzacionalizem teološki sistem, ki poudarja dobesedno razlaganje svetopisemskih preroštev, prepoznava razliko med izraelskim narodom in Cerkvijo ter deli Sveto pismo v različne dispenzacije (obdobja) ali vodenja.
English
Kaj je dispenzacionalizem in ali je svetopisemski?
