Vprašanje
Kako Bog dodeljuje duhovne darove? Ali mi bo Bog dal duhovni dar, za katerega prosim?
Odgovor
Pismo Rimljanom 12,3–8, Pismo Efežanom 4,7–16 in Prvo pismo Korinčanom, 12. poglavje, jasno povedo, da vsak kristjan dobi duhovne darove v skladu z Gospodovo suvereno voljo. Bog opremi kristjane z duhovnimi darovi za njihovo vlogo služenja pri izgrajevanju Kristusovega telesa (Prvo pismo Korinčanom 12,4–11; 14,12). Točen čas dodelitve teh darov ni specifično omenjen. Večina predpostavlja, da dobimo duhovne darove v trenutku duhovnega rojstva, v trenutku odrešitve, ko se človek duhovno na novo rodi od zgoraj po milosti v veri samo v Kristusa. Obstaja nekaj vrstic, ki kažejo, da je Bog dal nekaj duhovnih darov tudi kasneje, po apostolih. Tako Prvo pismo Timoteju 4,14 kot Drugo pismo Timoteju 1,6 omenjata dar, ki ga je Timotej dobil ob svoji posvetitvi »po preroštvu« »po polaganju rok« Pavla in zbora starešin.
V Prvem pismu Korinčanom 12,11.28–31 nam je tudi rečeno, da je Bog tisti, ki je suveren v dodeljevanju darov. Ta odlomka tudi kažeta, da ne bodo imeli vsi določenega daru. Pavel govori vernikom v Korintu, da če si bodo želeli duhovnih darov ali hrepeneli po njih, naj si prizadevajo za darove, ki bolj izgrajujejo, na primer dar preroštva. Iz sobesedila vidimo, da tukaj preroštvo pomeni oznanjanje Božje besede (Svetega pisma) za izgrajevanje cerkve. Zakaj bi jim Pavel naročil, naj hrepenijo po »večjih« darovih, če bi dobili vse, ki naj bi jih imeli, že ob času svoje spreobrnitve in če ne bi bilo nadaljnje možnosti, da bi dobili te večje darove? Zdi se primerno razumeti, da nam bo Bog dal te darove, ki jih želimo, da bi izpolnili vloge služenja v cerkvi, h katerim nas kliče kasneje, po spreobrnitvi.
Potem ko smo to pojasnili, še vedno velja, da se ti darovi dodelijo po Božji suvereni izbiri, ne naši. Če bi vsak kristjan hrepenel po določenem daru, na primer daru preroštva, bi Bog ne dal tega daru vsem preprosto zato, ker so po njem hrepeneli. Če bi ga dal, kdo bi potem učinkovito služil v vseh drugih funkcijah Kristusovega telesa?
Nekaj pa je nadvse jasno – če Bog zapove, tudi usposobi. Če nam Bog zapove, naj nekaj storimo (na primer pričujemo, ljubimo tiste, ki se nam ne zdijo vredni ljubezni, naredimo narode za učence itd.), nas bo usposobil za to. Nekateri morda niso tako nadarjeni za evangelizacijo kot drugi, ampak Bog zapoveduje vsem kristjanom, naj pričujejo in delajo učence (Evangelij po Mateju 28,18–20; Apostolska dela 1,8). Vsi smo poklicani, da evangeliziramo, najsi imamo duhovni dar evangeliziranja ali ne. Zvest kristjan, ki si prizadeva naučiti Božjo besedo in razvijati svoje sposobnosti poučevanja, bo morda po Božji milosti in daru postal boljši učitelj kot nekdo, ki je morda dobil duhovni dar poučevanja pri spreobrnitvi, ampak ta dar zanemarja.
Ali duhovne darove dobimo, ko sprejmemo Kristusa, ali pa jih gojimo v naši hoji z Bogom? Odgovor je oboje. Običajno dobimo duhovne darove ob odrešitvi, toda poklicani smo tudi, da gojimo svoj dar/svoje darove, ko duhovno rastemo in dozorevamo. Ali lahko hrepenimo po uresničitvi želje v svojem srcu in jo razvijamo v duhovni dar? Ali si lahko prizadevamo za določene duhovne darove? Zdi se, da Prvo pismo Korinčanom 12,31 kaže, da je to mogoče: »A vendar morate hrepeneti po večjih milostnih darovih.« Hrepenite lahko po nekem duhovnem daru od Boga, tako da si prizadevate za rast in razvoj na tem področju služenja. Obenem pa velja, da če ni Božja volja, ne boste dobili določenega duhovnega daru, ne glede na to, kako močno hrepenite po njem. Bog je neskončno moder in ve, skozi katere darove boste najbolj učinkoviti za njegovo kraljestvo.
Ne glede na to, v kakšni meri smo obdarovani z enim ali drugim darom, smo poklicani k razvijanju številnih področij, omenjenih na seznamih duhovnih darov: da smo gostoljubni, da izkazujemo dejanja usmiljenja, da služimo drug drugemu, da evangeliziramo itd. Ko si prizadevamo služiti Bogu, tako da izgrajujemo druge v njegovo slavo, bo prinesel slavo svojemu imenu, njegova cerkev bo rasla in nagradil nas bo (Pismo Efežanom 4,7–16, Prvo pismo Korinčanom 3,5–8; 12,31–14,1). Bog obljublja, da bo izpolnil naše želje, ko se razveseljujemo v njem (Psalm 37,4–5). To zagotovo vključuje, da nas bo pripravil, da mu služimo z darovi po Svetem Duhu, ki prebiva v nas, za plodno služenje v lokalni cerkvi in svetu.
English
Kako Bog dodeljuje duhovne darove? Ali mi bo Bog dal duhovni dar, za katerega prosim?
