Vprašanje
Ali obstaja dokaz, da je bilo Sveto pismo navdihnjeno?
Odgovor
Navajamo nekaj dejstev, ki kažejo na Božjo navdihnjenost Svetega pisma, kakor je opisana v Drugem pismu Timoteju 3,16.
1. Izpolnjeno preroštvo. Bog je ljudem govoril o tem, kaj bo naredil v prihodnosti. Nekaj tega se je že uresničilo, nekaj se še ni. Tako je npr. v Stari zavezi več kot 300 prerokb o Jezusovem prvem prihodu. Te prerokbe so nedvomno od Boga, saj jih najdemo v rokopisih iz časa pred Kristusovim rojstvom. Zapisane so bile torej pred dogodkom.
2. Enotnost Svetega pisma. Svetopisemske knjige je napisalo pribl. 40 človeških avtorjev v obdobju ok. 1600 let. Pisci so se med seboj zelo razlikovali. Npr. Mojzes je bil politični voditelj, Józue vojaški vodja, David pastir, Salomon kralj, Amos pastir in nabiralec sadja, Daniel predsednik vlade, Matej pobiralec davkov, Luka zdravnik, Pavel judovski rabin, Peter ribič. Knjige Svetega pisma so poleg tega nastale v najrazličnejših okoliščinah. Pisali so jih tudi na treh različnih celinah: v Evropi, Aziji in Afriki. A velike svetopisemske teme so ohranjene v vseh spisih. Sveto pismo ni v protislovju s samim sabo. Vsega tega nikakor ne bi mogli zagotoviti ljudje, ampak je pisanje nadzoroval sam Bog Sveti Duh.
Primerjajmo ta proces z nastankom muslimanskega Korana. Zapisal ga je en človek, pisar Zaid ibn Tabit, pod vodstvom Mohamedovega tasta Abu Bakra. Nato je leta 650 n. št. skupina arabskih strokovnjakov pripravila poenoteno različico Korana, pri čemer so v prid enotnosti zažgali vse različice. Sveto pismo je bilo enotno že od vsega začetka, enotnost Korana pa so na silo ustvarili človeški uredniki.
3. Sveto pismo svoje like predstavlja verodostojno, z vsemi hibami in slabostmi. Ne poveličuje ljudi, kakor svoje junake poveličujejo druge religije. Ob prebiranju Pisma vidimo, da so imeli njegovi liki težave in so delali napake prav kakor mi. Tisto, zaradi česar so liki v Pismu veliki, je njihovo zaupanje v Boga. Eden izmed primerov je David, o katerem beremo, da je bil po Božjem srcu (1 Samuel 13,14). Pa vendar je David prešuštvoval (2 Samuel 11,1–5) in celo moril (prav tam, 11,14–26). Ta podatka bi bilo pri zapisovanju Pisma prav mogoče izpustiti; a Bog resnice je naredil, da sta zapisana.
4. Arheološke izkopanine govorijo v prid zgodovinskim dejstvom, kakor so zapisana v Svetem pismu. V zgodovini je že veliko neverujočih iskalo arheološke dokaze, s katerimi bi ta dejstva ovrgli, a brez uspeha. Lahko je reči, da je Sveto pismo neresnično. Povsem nekaj drugega pa je to dokazati. Doslej se to še ni zgodilo. Kadarkoli je v preteklosti kazalo, da je Sveto pismo v nasprotju z aktualno znanstveno teorijo, se je pozneje izkazalo, da Sveto pismo govori resnico, tista znanstvena teorija pa je bila zmotna. Dober primer je Izaija 40,22. Znanost je bila tedaj še prepričana, da je zemlja ploska, v Svetem pismu pa je pisalo, da Bog »prestoluje nad zemeljskim krogom«, tj. kroglo.
Trditev Svetega pisma o samem sebi, da prihaja od Boga, ne gre razumeti kot krožno sklepanje. Pričevanje zanesljivih prič – zlasti Jezusa, a tudi Mojzesa, Józueta, Davida, Daniela in Nehemija v Stari zavezi ter Janeza in Pavla v Novi zavezi – potrjuje avtoriteto in navdihnjenost Svetega pisma. Oglejmo si naslednje odlomke: 2 Mojzes 14,1; 20,1; 3 Mojzes 4,1; 4 Mojzes 4,1;5 Mojzes 4,2; 32,48; Izaija 1,10.24; Jeremija 1,11; 11,1–3; Ezekiel 1,3; 1 Korinčanom 14,37; 1 Tesaloničanom 2,13; 2 Peter 1,16–21; 1 Janez 4,6.
Zanimivi so tudi spisi judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija iz prvega stoletja n. št., saj je avtor opisal nekatere dogodke, ki se skladajo s Svetim pismom. Glede na vsa dejstva z vsem srcem zagovarjamo stališče, da je Sveto pismo od Boga (2 Timotej 3,16).
English
Ali obstaja dokaz, da je bilo Sveto pismo navdihnjeno?