Vprašanje
Če dvomim o tem, da sem odrešen, ali to pomeni, da nisem resnično odrešen?
Odgovor
Večina verujočih je že kdaj podvomila, da so res odrešeni. Razlogov za dvom je lahko več; nekateri so upravičeni in drugi ne. Če dvomite o svojem odrešenju, vam bodo v pomoč naslednji napotki, kako se lahko o tem prepričate, si razpršite dvome in se oprete na Božje obljube.
Prvič, vedite, da vaše odrešenje nikakor ni odvisno od tega, ali dvomite ali ne. Z dvomom se spoprijemajo tudi nekateri pravi kristjani. Po drugi strani pa srečamo neverujoče, ki se imajo za odrešene in jih nikoli ne tarejo dvomi (in bodo zelo neprijetno presenečeni, ko se bo nekega dne razkrila resnica; gl. Matej 7,21–23). Ne drži torej, da dvom kaže na negotovost odrešenja (in obratno).
Eden izmed razlogov, da ljudje dvomijo o odrešenju, je greh v njihovem življenju. Pismo Hebrejcem 12,1 omenja »greh, ki nas zlahka prevzame«. Veliko pravih kristjanov se spoprijema s ponavljajočim se grehom, zato mogoče podvomijo o tem, da so odrešeni. Zavedati se moramo, da vsakdo še naprej greši, čeprav je kristjan nova stvaritev v Kristusu. »Vsi delamo mnogo napak.« (Jak 3,2a) Na tem svetu nihče ne doseže stanja brezgrešne popolnosti. Pač pa kristjan drugače gleda na greh in se drugače odziva.
Po drugi strani pa navzočnost greha v našem življenju lahko kaže, da nismo odrešeni. Sveto pismo jasno pravi, da nameren greh, ki se ga ne kesamo, kaže, da v srcu nismo preobraženi (gl. 1 Janez 3,6.9; Rimljanom 6,1–2). Če je vaš način življenja tak, kakršnega ima Sveto pismo za grešnega, je to duhovna težava. Ali kristjani grešijo? Da. Ali namerno vztrajajo v grehu? Ne. Če dvomite o svojem odrešenju zato, ker je v vašem življenju greh, ta greh priznajte Bogu in ga prosite, naj vam zavoljo Jezusa odpusti. Nato ukrepajte, da tega greha ne boste več ponavljali: »Obrodite vendar sadove, vredne spreobrnjenja!« (Luka 3,8a) Že to, da greh v svojem življenju prepoznavate in se mu upirate, je dokaz delovanja Svetega Duha. Sodelujte z njim pri tem.
Drug razlog, da ljudje dvomijo o svojem odrešenju, je ta, da v njihovem življenju ni Bogu všečnih del. Krščansko življenje je namreč več kot to, da se odvrnemo od greha: pomeni tudi to, da delamo dobro. Jezus je rekel, da »vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe« (Matej 7,17), in Pavel je zapisal: »Pa tudi naši naj se naučijo skrbeti za dobra dela, če se kje pokaže huda potreba, da ne bodo brez sadu.« (Tit 3,14) Nekateri tehtajo »sad« svojega življenja, vidijo, da je pomanjkljiv, in se sprašujejo, ali so resnično odrešeni. Za ta dvom, da niso »dobro drevo«, je več razlogov: 1. postavili so si višja merila, kot jim jih je postavil Bog, in omalovažujejo Božje delovanje v sebi; 2. nespametno se primerjajo z drugimi ljudmi in njihovimi sadovi (gl. 2 Korinčanom 10,12); 3. ne se trudijo vestno in dosledno, da bi delali dobro; 4. niso odrešeni, zato v njih ni spodbudne Kristusove ljubezni.
Če dvomite, ali ste odrešeni, ker ne delate dobrega, ta greh priznajte Bogu in ga prosite, naj vam zavoljo Jezusa odpusti. Nato pa razplamenite Božji milostni dar, ki je v vas (2 Tim 1,6). Dela za kraljestvo je v izobilju (Luka 10,2) in v Svetem pismu je mnogo napotkov, namenjenih kristjanom, v zvezi z Božjo voljo. Pazite le, da si ne boste postavili previsokih meril po zgledu storilnostne miselnosti ali da svojih dobrih del ne boste primerjali z dobrimi deli drugih. Vprašajte Boga, kaj želi od vas, in nato tako počnite.
Nekateri ljudje, posebno tisti, ki so postali kristjani že v otroških letih, o svojem odrešenju dvomijo zato, ker se ne spominjajo svoje spreobrnitve, in se sprašujejo, ali je bila takratna otroška odločitev pristna. Pri odraslih, ki so se spreobrnili kot otroci, so taki dvomi pogosti. V tem primeru je dobro znova razmisliti o Božjih obljubah in se spomniti, da Jezus otroke vabi k sebi (Marko 10,14). Odrešenje temelji na Božji milosti in veri v Kristusa, ne na naši lastni vednosti, modrosti ali omiki (Efežanom 2,8–9). Jezus je obljubil, da se verujoči ne bodo nikoli pogubili (Janez 10,28). Če dvomite, ali je bila vaša otroška spreobrnitev pristna, se vprašajte, kako je z vašo vero danes: Ali zdaj verujem, da je Jezus umrl za naše grehe in vstal od mrtvih? Ali se v veri zanašam samo nanj?
Razlog za dvom je lahko tudi vztrajen občutek krivde glede preteklih grehov. Vsi obžalujemo pretekla slaba dejanja in vsi imamo sovražnika, ki je v Svetem pismu imenovan »obtoževalec« (Razodetje 12,10). Iz mešanice obžalovanja in obtožb se lahko porodi velik dvom. K sreči pa »je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu« (1 Janez 4,4). Če o svojem odrešenju dvomite zato, ker se počutite krive, se vprašajte: »Ali sem grehe, glede katerih se počutim krivega, priznal Bogu?« Če da, potem vedite, da je Bog greh oddaljil od vas, »kakor je vzhod oddaljen od zahoda« (Psalm 103,12). Obljuba je neomajna: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Janez 1,9)
Dvomiti je včasih dobro. Dvom nas lahko podobno kot bolečina opozori na težavo, s katero se je treba spoprijeti. Moramo se preveriti, ali smo verni, in se preizkusiti (2 Korinčanom 13,5). Prepričajte se, ali ste znova rojeni. Če zaupate v Kristusa kot svojega Odrešenika, potem imate večno življenje in Bog želi, da bi bili glede svojega odrešenja povsem brez skrbi (Rimljanom 8,38–39; 1 Janez 5,13).
English
Če dvomim o tem, da sem odrešen, ali to pomeni, da nisem resnično odrešen?
