Vprašanje
Ali Evangelij po Janezu 3,5 uči, da je za odrešenje potreben krst?
Odgovor
Za vsako svetopisemsko vrstico ali odlomek velja, da njen oz. njegov nauk razberemo na podlagi tega, kar o tematiki uči Sveto pismo kot celota. Kar zadeva krst in odrešenje, Pismo jasno pravi, da odrešeni postanemo z milostjo po veri v Jezusa Kristusa, ne pa po katerihkoli delih vključno s krstom (Efežanom 2,8–9). Torej je vsakršno zatrjevanje, da je za odrešenje potreben krst ali katero drugo dejanje, napačno. Več o tem najdete v našem članku z naslovom Ali je odrešitev samo po veri ali je po veri in z dobrimi deli?.
Evangelij po Janezu 3,3–7 se glasi: »Jezus je odgovoril in mu rekel: ›Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.‹ Nikodém mu je dejal: ›Kako se more človek roditi, če je star? Mar more drugič v telo svoje matere in se roditi?‹ Jezus mu je odgovoril: ›Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj.‹«
Bodimo pozorni na to, da v sobesedilu tega odlomka ni nobene omembe krsta. Omenjen je sicer pozneje v poglavju (3,22–30), a to sta bila povsem drugo prizorišče (ne več Jeruzalem, ampak Judeja) in drug čas (ne več pogovor z Nikodémom). To ne pomeni, da Nikodém ni vedel za krščevanje – vedel bi lahko bodisi zaradi judovske navade krščevanja poganskih spreobrnjencev v judaizem bodisi zaradi delovanja Janeza Krstnika. A če vrstice preprosto preberemo v sobesedilu, nimamo razloga za domnevo, da Jezus govori o krstu – razen če odlomek beremo z vnaprej izdelanim mnenjem ali teologijo. Neutemeljeno je zgolj na podlagi omembe vode sklepati, da vrstica govori o krstu.
Zagovorniki stališča, da je krst pogoj za odrešenje, v dokaz tega stališča navajajo besedno zvezo »rodi iz vode«, češ da Jezus Nikodému natančno pove, kako se to zgodi: tako, da se rodiš iz vode in Duha. To naj bi bil namreč popoln opis krsta, češ da krsta vendar ni mogoče opisati natančneje in točneje. A če bi Jezus res hotel reči, da je pogoj za odrešenje krst, bi lahko to povedal naravnost: »Resnično, resnično, povem ti: Če kdo ni krščen in se ne rodi iz Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.« A če bi rekel kaj takega, bi nasprotoval številnim drugim svetopisemskim odlomkom, ki jasno pravijo, da je odrešenje mogoče le po veri (Janez 3,16; 3,36; Efežanom 2,8–9; Titu 3,5).
Ne pozabimo tudi, da v času tega pogovora med Jezusom in Nikodémom obred krščanskega krsta sploh še ni bil vzpostavljen. To nedoslednost pri razlagi odlomka vidimo, če človeka, ki zagovarja stališče o krstu kot pogoju za odrešenje, vprašamo, zakaj razbojniku na križu ni bilo treba biti krščen, da bi bil lahko odrešen. Običajen odgovor bi se glasil: »Ker je bil razbojnik na križu še vedno pod staro zavezo in zato ta krst zanj še ni veljal. Odrešen je bil kot vsi drugi ljudje pod staro zavezo.« Toda sogovornik, ki trdi, da razbojnik ni potreboval krsta, češ da je bil še pod staro zavezo, se takoj zatem sklicuje na Evangelij po Janezu 3,5 kot »dokaz«, da je za odrešenje potreben krst. Jezus naj bi Nikodému rekel, da se mora za odrešenje krstiti, čeprav je bil tudi Nikodém še vedno pod staro zavezo. Če je bil razbojnik na križu odrešen, ne da bi bil prej krščen (ker je bil pač pod staro zavezo), zakaj bi Jezus Nikodému (ki je bil prav tako pod staro zavezo) naročil, da se mora dati krstiti?
Če se torej besede »rodi iz vode in Duha« ne nanašajo na krst, na kaj se potemtakem nanašajo? Poznamo dve tradicionalni razlagi tega stavka. Po prvi razlagi Jezus z rojstvom »iz vode« misli na naravno rojstvo (pri čemer naj bi »voda« pomenila plodovnico v maternici), z rojstvom »iz Duha« pa na duhovno rojstvo. To je vsekakor mogoča razlaga pojma »biti rojen iz vode« in zdi se tudi ustrezna kontekstu Nikodémovega vprašanja, kako se lahko človek rodi, ko pa je star. Glede na sobesedilo odlomka pa ta razlaga ni najboljša. Jezus navsezadnje ni govoril o razliki med naravnim rojstvom in duhovnim rojstvom, ampak je Nikodému pojasnjeval, zakaj bi se bilo treba roditi »od zgoraj« ali »znova« (gl. op. v SSP).
Druga običajna razlaga odlomka pa bolje ustreza splošnemu kontekstu – ne le kontekstu tega odlomka, ampak celega Pisma. In sicer naj bi stavek o rojstvu »iz vode in Duha« opisoval različne vidike istega duhovnega rojstva oziroma tega, kaj pomeni biti rojen »znova« ali »od zgoraj«. Jezus torej z izjavo o rojstvu »iz vode in Duha« ni mislil na fizično vodo (bodisi pri krstu bodisi v maternici), temveč na potrebo po duhovnem očiščenju ali prenovi. Marsikje v Stari zavezi (Psalm 51,4.9; Ezekiel 36,25) in Novi zavezi (Janez 13,10; 15,3; 1 Korinčanom 6,11; Hebrejcem 10,22) voda predstavlja duhovno očiščenje ali prerojenje, ki ga omogoči Sveti Duh po Božji besedi v trenutku odrešenja (Efežanom 5,26; Titu 3,5).
V študijskem Svetem pismu Barclay Daily Study Bible beremo: »Tu je dvoje pojmovanj. Voda je simbol očiščenja. Ko začne naše življenje pripadati Jezusu in ko ga vzljubimo z vsem srcem, so grehi preteklosti odpuščeni in pozabljeni. Duh predstavlja moč. In ne samo, da je preteklost pozabljena in odpuščena; če bi bilo to vse, bi lahko nadaljevali po starem in spet zaživeli grešno kot prej. A zdaj je v življenje vstopila nova moč, zaradi katere postanemo, kar z lastnim naporom nikakor ne bi mogli postati, in počnemo, česar z lastnim naporom nikakor ne bi mogli početi. Voda in Duh predstavljata Kristusovo moč, ki očiščuje in krepi, izbriše preteklost in prinese zmago v prihodnosti.«
»Voda« v tej vrstici torej ni prava, fizična voda, ampak »živa voda«, ki jo je Jezus obljubil Samarijanki pri studencu (Janez 4,10) in množici v Jeruzalemu (Janez 7,37–39). Je notranje očiščenje in prenovitev, ki ju prinese Sveti Duh. Duh dá mrtvemu grešniku duhovno življenje (Ezekiel 36,25–27; Titu 3,5). Jezus to znova poudari v Evangeliju po Janezu 3,7–8, kjer pravi, da se mora človek roditi od zgoraj in da lahko ta novost življenja pride le od Svetega Duha.
Za tako razlago besedne zveze »rojen iz vode in Duha« je več argumentov. Prvič, grška beseda, ki je tu prevedena kot »znova« (gl. op. k Janezu 3,3, SSP), lahko pomeni dvoje: ,znova’ ali ,od zgoraj’. Nikodém si je besedo verjetno razlagal kot ,znova’, zato se mu je zdela trditev nesmiselna ter se je začudil, kako neki bi šel lahko človek fizično »drugič v telo svoje matere« in se znova rodil. Zato Jezus svojo misel ponovi z drugimi besedami, tako da bi bilo jasno, da misli na rojstvo »od zgoraj«. Skratka, rojen »od zgoraj« in rojen »iz vode in Duha« pomeni isto.
Drugič, pomembno je poudariti, da je (in to je razvidno iz izvirnika kot tudi iz prevoda) rojstvo »iz vode in Duha« eno dejanje. Ne gre torej za dve ločeni rojstvi, kot je zmotno razumel Nikodém, ampak za eno samo rojstvo, rojstvo »od zgoraj« ali duhovno rojstvo, ki ga mora doživeti vsakdo, da bi lahko prišel v Božje kraljestvo. Ta nujnost vnovičnega rojstva ali izkušnje duhovnega rojstva je tako pomembna, da jo Jezus Nikodému v tem odlomku pojasni kar trikrat (Janez 3,3.5.7).
Tretjič, voda v Svetem pismu pogosto predstavlja posvečujoče delo Svetega Duha, pri katerem Bog očisti srce ali dušo verujočega. Na več mestih v Stari in Novi zavezi najdemo primerjavo med delom Svetega Duha in vodo (Izaija 44,3; Janez 7,38–39).
Jezus v Janezu 3,10 Nikodéma pokara: »Ti si učitelj v Izraelu in tega ne veš?« Domnevamo lahko, da bi moral Nikodém kot učitelj Stare zaveze to poznati in razumeti. In kaj točno je to, kar bi moral poznati? Božjo starozavezno obljubo o tem, kakšen čas prihaja: »Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni. Vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim. Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali.« (Ezekiel 36,25–27) Jezus je Nikodéma pokaral, ker se ta ni spomnil na enega ključnih starozaveznih odlomkov, ki se nanašajo na Novo zavezo (Jeremija 31,33). A le zakaj bi Jezus Nikodéma karal, češ da ne razume krsta, ko pa vendar krst ni omenjen nikjer v Stari zavezi?
Janez 3,5 torej ne uči, da je krst pogoj za odrešenje. Kljub temu pa pomembnosti krsta ne smemo omalovaževati. Krst predstavlja tisto, kar se zgodi ob novem rojstvu, zato njegovega pomena ne gre zmanjševati. To pa nikakor ne pomeni, da je krst tisto, kar nas odreši. Odreši nas očiščujoče delo Svetega Duha, ko se znova rodimo in nas on prenovi (Titu 3,5).
English
Ali Evangelij po Janezu 3,5 uči, da je za odrešenje potreben krst?
