Vprašanje
Ali Evangelij po Marku 16,16 uči, da je za odrešenje potreben krst?
Odgovor
Za vsako svetopisemsko vrstico ali odlomek velja, da njen oz. njegov nauk razberemo na podlagi tega, kar o tematiki uči Sveto pismo kot celota. Kar zadeva krst in odrešenje, Pismo jasno pravi, da odrešeni postanemo z milostjo po veri v Jezusa Kristusa, ne pa po katerihkoli delih vključno s krstom (Efežanom 2,8–9). Torej je vsakršno zatrjevanje, da je za odrešenje potreben krst ali katero drugo dejanje, napačno. Več o tem najdete v našem članku z naslovom Ali je odrešitev samo po veri ali je po veri in z dobrimi deli?.
Kar zadeva Evangelij po Marku 16,16, ne pozabimo, da so vrstice 16,9–20 nekoliko problematične. Mnogi proučevalci dvomijo, da so bile te vrstice prvotno del Evangelija po Marku: dodane naj bi bile pozneje. Zato je bolje, če nobene ključne doktrine ne utemeljujemo z nobeno izmed vrstic 16,9–20 (na primer dviganje kač z rokami), razen če je podlago za tako prepričanje najti tudi drugod po Svetem pismu.
A tudi če domnevamo, da je 16. v. del prvotnega besedila, se je treba vprašati, ali vrstica res uči, da je za odrešenje potreben krst. Odgovor je jedrnat: ne. Če bi želeli prikazati, da vrstica uči nujnost krsta za odrešenje, bi vrstici pripisali vsebino, ki je v njej ni. Pač pa vrstica uči, da je za odrešenje potrebna vera. In to se ujema s številnimi vrsticami, v katerih piše, da je pogoj za odrešenje samo vera (npr. Janez 3,18; 5,24; 12,44; 20,31; 1 Janez 5,13).
»Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.« (Marko 16,16) Vrstica vključuje dve temeljni trditvi: 1. Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen. 2. Kdor ne bo sprejel vere, bo obsojen.
Vrstica nam pove nekaj o verujočih, ki so krščeni (to, da da bodo rešeni). Ničesar pa ne pove o verujočih, ki niso krščeni. Če naj bi vrstica učila nujnost krsta za odrešenje, bi morala slediti še ena trditev: Kdor bo sprejel vero in ne bo krščen, bo obsojen. Ali: Kdor ne bo krščen, bo obsojen. A take trditve ni.
Kdor poskuša na podlagi Marka 16,16 učiti, da je krst pogoj za odrešenje, dela pogosto, a veliko napako, kakršno včasih imenujemo tudi zmota negativnega sklepanja. Opredelimo jo tako: Če je kaka izjava resnična, ne moremo kar domnevati, da so zato samodejno resnične tudi vse negacije (ali nasprotja) te izjave.
Tako je na primer trditev Pes z rjavimi pikami je žival resnična. Zanikana trditev, na primer Pes, ki nima rjavih pik, ni žival, pa ni resnična. Podobno je trditev Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen resnična, trditev Kdor bo sprejel vero in ne bo krščen, ne bo rešen pa je neutemeljena domneva. A natanko to do0mnevajo ljudje, ki zagovarjajo prerojenje prek krsta.
Premislite o tem primeru: »Kdor bo sprejel vero in živi v Sloveniji, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.« Trditev je nedvomno resnična: Slovenci, ki bodo sprejeli vero v Jezusa, bodo rešeni. Napačno pa bi bilo domnevati, da bodo rešeni samo verujoči, ki živijo v Sloveniji. Poved ne pravi, da verujoči mora živeti v Sloveniji, da bi lahko šel v nebesa. Podobno tudi Marko 16,16 ne pravi, da verujoči mora biti krščen. Vrstica pove dejstvo o krščenih vernikih (da bodo rešeni); o vernikih, ki niso krščeni, pa ne pove prav ničesar. Mogoče je, da obstajajo verniki, ki ne živijo v Sloveniji, a so kljub temu odrešeni. Prav tako je mogoče, da obstajajo verniki, ki še niso krščeni, a so kljub temu odrešeni.
Edini konkreten pogoj za odrešenje najdemo v drugem delu trditve Marka 16,16: »[…] kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.« Jezus je navedel pozitivno posledico verovanja (kdor bo sprejel vero, bo rešen) in tudi negativno posledico neverovanja (kdor ne bo sprejel vere, bo obsojen). Zato lahko povsem zagotovo rečemo, da je vera pogoj za odrešenje. Še pomembnejše pa je, da to trditev v pozitivni in negativni obliki najdemo še na številnih drugih mestih v Svetem pismu (Janez 3,16; 3,18; 3,36; 5,24; 6,53–54; 8–24; Apostolska dela 16,31).
Jezus v Marku 16,16 omeni vidik, ki je povezan z odrešenjem (in sicer krst). A takega vidika ne gre zamenjevati s pogojem. Povišana telesna temperatura je na primer možen vidik bolezni, ni pa pogoj zanjo. Nikjer v Svetem pismu ne najdemo trditve v smislu Kdor ne bo krščen, bo obsojen. Tega, da je krst potreben za odrešenje, torej ne moremo trditi ne na podlagi Marka 16,16 ne na podlagi katerekoli druge vrstice.
Ali torej Evangelij po Marku 16,16 uči, da je za odrešenje potreben krst, ali ne? Ne. Vrstica jasno pravi, da je za odrešenje potrebna vera, ob tem pa ne pravi nič o tem, da naj bi bil za odrešenje potreben krst. Kako torej vedeti, ali je treba biti za odrešenje krščen ali ne? Tako, da pogledamo celostno, kaj o tem pravi Sveto pismo. Če povzamemo:
1. Sveto pismo jasno pravi, da smo odrešeni samo po veri. Po veri je bil odrešen Abraham in enako velja za nas (Rimljanom 4,1–25; Galačanom 3,6–22).
2. Po vsem Svetem pismu vidimo, da so bili ljudje odrešeni, ne da bi bili krščeni. Vsi verni v Stari zavezi (npr. Abraham, Jakob, David, Salomon) so bili odrešeni, ne pa tudi krščeni. Razbojnik na križu je bil odrešen, a ne krščen. Kornelij je bil odrešen, preden je bil krščen (Apostolska dela 10,44–46).
3. Krst je pričevanje o naši veri in javna izjava, da verujemo v Jezusa Kristusa. Sveto pismo nam pravi, da dobimo večno življenje, ko začnemo verovati (Janez 5,24), vera pa je vedno pred krstom. Krst nas ne reši nič bolj, kot če v cerkvi »pridemo naprej« ali če izrečemo molitev. Pač pa smo odrešeni, ko začnemo verovati.
4. Sveto pismo ne pravi, da če človek ni krščen, ne bo odrešen.
5. Če bi bil krst pogoj za odrešenje, nihče ne bi mogel biti odrešen, ne da bi bil ob tem prisoten še kdo (se pravi kdo, ki bi verujočega krstil, da bi bil ta lahko odrešen). To pomeni, da bi bila možnost odrešenja omejena. Logične posledice take doktrine bi bile zelo resne. Če bi na primer zveroval vojak na bojišču, potem pa bi v bitki padel, ne da bi bil krščen, bi šel naravnost v pekel.
6. Po vsem Svetem pismu vidimo, da človek v trenutku, ko začne verovati, prejme vse obljube in blagoslove odrešenja (Janez 1,12; 3,16; 5,24; 6,47; 20,31; Apostolska dela 10,43; 13,39; 16,31). Ko kdo zveruje, prejme večno življenje, se izogne sodbi in prestopi iz smrti v življenje (Janez 5,24).
Če verjamete v prerojenje prek krsta, bi bilo mogoče dobro, da ob molitvi premislite, v koga ali kaj dejansko verujete: v fizično dejanje (krst) ali v dokončano delo Kristusa na križu. V kaj zaupate za končno odrešenje? V senco (krst) ali v samo bistvo (Jezus)? Naša vera mora sloneti samo na Kristusu. »V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.« (Efežanom 1,7)
English
Ali Evangelij po Marku 16,16 uči, da je za odrešenje potreben krst?
