Vprašanje
Kakšno stališče naj bi kristjan zavzel do genetskega inženiringa?
Odgovor
Ko je nastalo Sveto pismo, genetskega inženiringa seveda še ni bilo, zato v Pismu ni konkretnih navezav na to temo. Torej si moramo stališče o tem izoblikovati na podlagi splošnejših svetopisemskih načel. Več o krščanskem pogledu na kloniranje najdete v članku https://www.gotquestions.org/Slovenscina/kloniranje-cloveka.html.
Kar zadeva genetski inženiring, je najbolj pereče vprašanje to: Koliko svobode si lahko človek vzame na področju oskrbništva človekovega telesa in preostalega stvarstva? Sveto pismo nas vsekakor poziva, naj s telesnim zdravjem ravnamo odgovorno. V pregovorih so omenjene nekatere dejavnosti, ki vplivajo na telesno zdravje posameznika (Pregovori 12,18). Apostol Pavel pravi, da smo do neke mere odgovorni za skrb za telo (Efežanom 5,29). Tudi varovanca Timóteja je spodbujal, naj poskrbi za svoje zdravje (1 Timoteju 5,23). Kristjani so odgovorni, da telo uporabljajo primerno, saj je telo tempelj Svetega Duha (1 Korinčanom 6,19–20). Vero izkazujemo tudi tako, da pomagamo ljudem, ki jih pestijo fizične stiske (Jakob 2,16). Zato moramo biti kristjani pozorni na lastno fizično zdravje in fizično zdravje drugih.
Ljudje naj bi skrbeli za stvarstvo (1 Mojzes 1,28; 2,15–20). A Sveto pismo pravi, da je človekov greh prizadel tudi stvarstvo (1 Mojzes 3,17–19; Rimljanom 8,19–21), in tudi stvarstvo bo moralo biti odrešeno učinkov greha (Rimljanom 8,19–21). Sklepamo lahko, da so ljudje kot oskrbniki stvarstva dolžni »popravljati« učinke prekletstva greha in si z vsemi sredstvi prizadevati za to. Zato prevladuje prepričanje, da velja vsakršen napredek znanosti izkoristiti za izboljšanje stvarstva. Glede uporabe genetskega inženiringa v ta namen pa je nekaj dilem.
1. Obstaja bojazen, da bi ljudje z genetskim inženiringom prekoračili svoja od Boga prejeta pooblastila, da naj bodo oskrbniki stvarstva. V Svetem pismu beremo, da je bilo vse ustvarjeno po Bogu in zanj (Kološanom 1,16). Bog je vse živo zasnoval tako, da bi se razmnoževalo »po svoji vrsti« (1 Mojzes 1,11–25). Preveč genetske manipulacije (spreminjanja vrst) bi lahko pomenilo poseganje na področje, ki pripada samo Stvarniku.
2. Skrb vzbujajoča je tudi misel, da bi človek z genetskim inženiringom izključeval Božji načrt obnove stvarstva. Kot rečeno, so stvarstvo zaznamovali dogodki, opisani v Prvi Mojzesovi knjigi 3 (človeški upor proti Božjemu načrtu). Na svet je prišla smrt, v genetski zasnovi človeka in preostalega stvarstva se je začela sprememba, ki vodi v pogubo. V nekaterih primerih se mogoče zdi, da je genetski inženiring poskus razveljavitve »prekletstva«, ki je posledica greha. Bog pravi, da ima proti temu zdravilo: odkupitev po Jezusu Kristusu, kakor je opisana v Pismu Rimljanom 8 in Prvem pismu Korinčanom 15. Stvarstvo bo obnovljeno, saj bo obljuba Boga, da bo vse obnovil (in bo celo boljše kot prvotno), dosegla vrhunec. Če bi šli v boju proti temu procesu »predaleč«, bi bilo lahko to v nasprotju z odgovornostjo posameznika, da glede obnovitve zaupa v Kristusa (Filipljanom 3,21).
3. Pomisleke sproža možnost, da bi genetski inženiring posegal v proces življenja, kakor ga je odredil Bog. Iz Svetega pisma je razvidno, da ima Bog za ta proces načrt. Psalm 139 na primer opisuje tesni odnos med človekom in Stvarnikom že od človekovega spočetja naprej. Ali bi uporaba genetskega inženiringa, da bi tako mimo Božjega načrta ustvarili življenje, ogrozila razvoj duše, ki se zaveda Boga in ga časti? Ali bi vmešavanje v proces fizičnega življenja vplivalo na možnosti za duhovno življenje? V Pismu Rimljanom 5,21 beremo, da vse človeštvo greši, ker je grešil Adam. Predpostavljamo, da to vključuje prenašanje grešne narave iz roda v rod: vsi so grešili (prav tam, 3,23). Pavel razlaga, da upanje v večno življenje temelji na zmagi nad Adamovim grehom. Če umirajo vsi, ki so v Adamu (njegovi potomci), Kristus pa je umrl za take, ali bi bilo lahko odkupljeno življenje, ki je ustvarjeno mimo tega potomstva? (1 Korinčanom 5,22–23)
4. Prizadevanje za napredek na področju genetskega inženiringa mogoče izhaja iz kljubovalnosti do Boga. V prvi Mojzesovi knjigi 11,1–9 vidimo, kaj se zgodi, če se stvarstvo poskuša dvigniti nad Stvarnika. Ljudje v Prvi Mojzesovi knjigi 11 so bili med seboj enotni, niso pa se podrejali Bogu. Bog jih je zato v njihovem napredku ustavil. Očitno je prepoznal, da je smer, ki so jo ljudje ubrali, do neke mere nevarna. Podobno opozorilo najdemo v Pismu Rimljanom 1,18–32. Bog tu omenja posameznike, ki jih je stvarstvo tako očaralo (in so častili stvarstvo namesto Boga), da jih je doletelo uničenje. Pojavlja se torej strah, da bi lahko genetski inženiring privedel do podobnih vzgibov – in nazadnje tudi podobnih rezultatov.
Na ta vprašanja in dileme za zdaj nimamo odgovorov, lahko pa vzbujajo zaskrbljenost. Zato naj kristjani skrbno in tehtno premišljujejo, kakšno stališče do njih bi veljalo zavzeti.
English
Kakšno stališče naj bi kristjan zavzel do genetskega inženiringa?
