Vprašanje
Ali je kakšen greh, ki ga Bog ne odpusti?
Odgovor
Za novorojenega Božjega otroka ni neodpustljivega greha. Kristjanov greh je bil odpuščen na križu in zdaj ni »nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu« (Rimljanom 8,1).
»Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Janez 3,17) Jezus je ves čas svojega delovanja podeljeval čudovito, neverjetno Božje odpuščanje. Zahej (Luka 19), grešnica, ki je prišla Jezusu mazilit noge (Luka 7), hromi v Galileji (Luka 5) – vsem tem je Gospod odpustil. Ni bilo pomembno, kaj so zagrešili – Bog jim je zmogel odpustiti. Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.« (Matej 21,31)
Jezusov vzklik na križu – »Izpolnjeno je« (Janez 19,30) – pomeni, da je bila kazen za greh v celoti odplačana. V grščini je to ena sama beseda: tetélestai. To je čudovita beseda. Natisnjena je bila na potrdilih o plačilu in je pričala, da je bila cena v celoti plačana. Kadar je kak zločinec odslužil kazen in so ga izpustili iz ječe, so na vrata njegove hiše pritrdili napis Tetélestai v zagotovilo, da ta človek družbi ne dolguje ničesar več.
Gospod Jezus Kristus je postal naša žrtev za greh in »Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta« (Janez 1,29). On je bil popolna žrtev (Hebrejcem 9,14). Obljubljeno je bilo, da je tistim, ki verjamejo v Kristusa, odpuščeno vse, kar so kdaj zagrešili ali kar še bodo. »[Kri] njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha.« (1 Janez 1,7, poudarek dodan) Pavel v Prvem pismu Korinčanom 6,9–10 omeni nekatere velike grehe, ki so bili v preteklosti razširjeni med korintskimi kristjani, nato pa nadaljuje: »Toda bili ste umiti, posvečeni ste bili, opravičeni ste bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga.« (v. 11b) Greh je bil odstranjen od njih, »kakor je vzhod oddaljen od zahoda« (Psalm 103,12).
A to stanje Božjega odpuščanja greha moramo razumeti. K Bogu lahko namreč pridemo samo prek Gospoda Jezusa. Jezus je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Janez 14,6) Božje odpuščanje je na voljo vsem, ki sprejmejo Jezusa (Janez 3,16; Apostolska dela 10,43). Tistim pa, ki Jezusa zavrnejo, grehi niso odpuščeni (1 Janez 5,12). Bog bo v Kristusu odpustil vse grehe. Za tiste pa, ki niso v Kristusu, odpuščanja ni: »Kdor [...] ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.« (Janez 3,36)
Janez je svoje prvo pismo napisal novorojenim vernikom in vključil tudi to obljubo: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Janez 1,9) Grešimo vsi (1 Janez 1,8). A kadar zgrešimo, nam je po Božji milosti brž odpuščeno in občestvo je obnovljeno.
Veznik »če« na začetku vrstice 1,9 poudarja pogoj: moramo priznati. Ta beseda v grščini pomeni ,povedati isto’. Priznati pomeni, da se strinjamo z Bogom. Božje odpuščanje pa nam ne daje prostih rok, da bi grešili naprej. Tak odnos do milosti ne bi bil primeren (Rimljanom 6,1–2); novorojen kristjan, ki živi v občestvu z Bogom, je namreč za greh občutljiv in ga takoj prizna Gospodu.
Nekaj najčudovitejšega, o čemer lahko beremo v Svetem pismu, je to, da Bog odpušča greh. Božja milost je neskončna, zato tudi Božje odpuščanje v Kristusu nima meja. Ni greha, ki bi presegal Božjo milost. »Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost[.]« (Rimljanom 5,20) Preden je bil apostol Pavel odrešen, je bil »bogokletnik, preganjalec in nasilnež« (1 Timotej 1,13); imel se je za prvega med grešniki. Ko pa je našel Božjo milost, je rekel: »Zanesljiva je tale beseda in vredna popolnega sprejetja: Kristus Jezus je zato prišel v svet, da bi rešil grešnike, med temi pa sem prvi jaz.« (15. v.) Če je Bog rešil Pavla, lahko reši vsakogar.
English
Ali je kakšen greh, ki ga Bog ne odpusti?
