Vprašanje
Ali je požrešnost greh? Kaj pravi Sveto pismo o prenajedanju?
Odgovor
Požrešnost je greh, ki ga kristjani na Zahodu tipično nočejo priznati. Pogosto hitro označimo kajenje in pijanost za greh, ampak iz nekega razloga požrešnost sprejemamo ali vsaj prenašamo. Ironično je, da mnogi argumenti, ki jih uporabljamo proti kajenju in prekomernemu pitju, na primer zdravje in zasvojenost, enako veljajo za prenajedanje. Mnogi, ki se izrekajo za kristjane, ne bi nikoli niti pomislili, da bi se napili ali pokadili cigareto, nimajo pa pomislekov glede prenajedanja pri obrokih ali prigrizovanja čez cel dan. To je očitno hinavsko dvojno merilo, ki se ne sklada s Svetim pismom!
Pregovori 23,20–21 nas svarijo: »Ne bodi med popivači vina, ne med požeruhi mesa. Kajti pijanec in požeruh obubožata, zaspanec se oblači v cunje.« Bodite pozorni, da Sveto pismo enako svari pijance in požeruhe. Vrstica Pregovori 28,7 pravi: »Kdor se drži postave, je razumen sin, kdor se druži s požeruhi, dela sramoto svojemu očetu.« Tukaj je požrešnost opisana kot sramotna. Pregovori 23,2 pa pravijo: »Nastavi si nož na grlo, če si velik jedec.« Požrešnost ni nekaj, o čemer bi se šalili, to omalovaževali ali prezrli. Namesto tega nam je naročeno, naj sprejmemo drastične ukrepe, da se spoprimemo s tem grehom.
Fizični apetiti so vidna merila naše relativne sposobnosti samoobvladovanja. So zunanja, fizična manifestacija našega notranjega, duhovnega stanja. Nesposobnost nadziranja in obvladovanja prehranskih navad odkriva področje uporništva. Odkriva nevidne grehe našega uma, kot sta strah in zaskrbljenost, na enak način kot spolni greh odkriva poželenje, željo po stvareh nekoga drugega in osredotočenost nase. Najsi vključujejo spolnost, materialno imetje ali hrano, ne smemo dovoliti, da nas naši apetiti obvladujejo, ampak moramo mi obvladovati svoje apetite. (Gl. Peta Mojzesova knjiga 21,20; Pregovori 23,2; Drugo Petrovo pismo 1,5–7; Drugo pismo Timoteju 3,1–9; Drugo pismo Korinčanom 10,5.) Zmožnost, da rečemo »ne« čemurkoli v preobilju – samoobvladanje –, je del sadu Duha, ki je skupen vsem vernikom (Pismo Galačanom 5,22). Ko požrešnost ostane greh, katerega se nismo pripravljeni pokesati in postane določujoči vidik našega življenja, postane upravičen razlog, da se vprašamo o svojem odrešenju (Pismo Rimljanom 8,5; Prvo pismo Korinčanom 9,24–27; Drugo pismo Korinčanom 13,1–5; Pismo Filipljanom 3,17–19; Pismo Titu 1,12).
Bog nas je blagoslovil, tako da je napolnil zemljo s hrano, ki je okusna, hranljiva in prijetna. Častiti bi morali Boga stvarstva, tako da uživamo to hrano v primernem kontekstu in količinah. (Prvo pismo Korinčanom 10,31) Bog zahteva od nas, da obvladujemo svoje apetite, namesto da grešno dovolimo, da oni obvladujejo nas. Po moči Svetega Duha, ki prebiva v nas, imamo tisti, ki smo na novo rojeni samo po milosti, samo v veri samo v Jezusa Kristusa sposobnost, da poslušno obvladujemo svoje apetite v Božjo slavo (Pismo Rimljanom 12,1–2).
English
Ali je požrešnost greh? Kaj pravi Sveto pismo o prenajedanju?
