Vprašanje
Katera so imena in nazivi Svetega Duha?
Odgovor
Svetega Duha poznamo po številnih imenih in nazivih, ki večinoma odražajo njegove različne vloge ali vidike njegovega delovanja. Oglejmo si nekaj imen in opisov, ki v Svetem pismu označujejo Svetega Duha:
Avtor Svetega pisma (2 Pt 1,21; 2 Tim 3,16): Sveto pismo je navdihnjeno od Boga, od Svetega Duha, tretje osebe Trojice. Duh je navdihnil pisce vseh 66 knjig, da so zapisali natanko to, kar jim je on vdihnil v srce in um. Kakor jadrnica drsi po gladini, ko jo žene veter, tako je Sveti duh nosil svetopisemske pisce in jih navdihoval k pisanju.
Tolažnik/svetovalec/zagovornik (Iz 11,2; Jn 14,16; 15,26; 16,7): vse tri besede so prevedki grškega poimenovanja za Duha, parákletos. Ko je Jezus odšel, so bili učenci brez njegove tolažeče navzočnosti obupani. Vendar je obljubil, da bo poslal Duha, ki bo tolažil, tešil in vodil tiste, ki pripadajo Kristusu. Duh tudi »pričuje« našemu duhu, da pripadamo njemu, in nam tako zagotavlja, da imamo odrešenje.
Dokazovalec greha, prepričevalec glede greha (Jn 16,7–11): Duh človeku v um polaga Božje resnice, da bi ga s poštenimi in zadostnimi argumenti prepričal, da je grešnik. To počne s prepričevanjem našega srca, da nismo vredni stati pred Bogom, da potrebujemo njegovo pravičnost ter da bo sodba zagotovo prišla in da bodo sojeni vsi ljudje. Kdor te resnice zanika, se upira prepričevanju Duha.
Porok/pečat (2 Kor 1,22; 5,5; Ef 1,13–14): Sveti Duh je pečat, ki ga je Bog vtisnil svojemu ljudstvu, saj si nas je pridobil zase. Dar Duha, ki ga prejmejo verujoči, je polog od naše nebeške dediščine, ki nam jo je Kristus obljubil in nato zagotovil na križu. O odrešenju smo lahko prepričani zato, ker imamo pečat Duha. Božjega pečata ne more prelomiti nihče.
Vodnik (Jn 16,13): kakor je Duh vodil pisce Nove zaveze, da so zapisovali resnico, tako Duh obljublja, da bo verujoče privedel do spoznanja in razumevanja resnice. Za svet je Božja resnica »norost«, saj se ta resnica presoja duhovno (1 Kor 2,14). V tistih, ki pripadamo Kristusu, prebiva Sveti Duh in nam daje spoznavati vse, kar moramo vedeti o duhovnih resnicah. Kdor ne pripada Kristusu, nima takega »tolmača«, da bi ga vodil v spoznavanju in razumevanju Božje besede.
Tisti, ki prebiva v verujočem (Rim 8,9–11; Ef 2,21–22; 1 Kor 6,19): Sveti Duh prebiva v srcih Božjega ljudstva, in to prebivanje je značilnost prerojenega človeka. Duh nas tako od znotraj usmerja, vodi, tolaži, na nas vpliva in v nas obrodi svoj sad (Gal 5,22–23). Ustvarja tesni osebni stik med Bogom in njegovimi otroki. V srcu vseh resničnih kristjanov prebiva Sveti Duh.
Posredovalec (Rim 8,26): ena najbolj spodbudnih in tolažilnih lastnosti Svetega Duha je ta, da posreduje v imenu ljudi, v katerih prebiva. Ko prihajamo pred Boga, pogosto ne vemo, kaj ali kako naj molimo; a za nas posreduje in moli sveti Duh. On »z neizrekljivimi vzdihi« za nas tolmači: kadar smo v stiski ter se upogibamo pod bremeni in življenjskimi skrbmi, nam pomaga in nas ohranja pred prestolom milosti.
Tisti, ki razodeva/Duh resnice (Jn 14,17; 16,13; 1 Kor 2,12–16): Jezus je obljubil, da bo po njegovem vstajenju prišel sveti Duh in učence »uvedel v vso resnico«. Duh je v naših srcih, zato zmoremo razumeti resnico, posebno glede duhovnih zadev, kakor je nekristjani ne morejo. Še več: resnica, ki jo Duh razodeva nam, je zanje celo »norost«; ne morejo je razumeti. Mi pa imamo v sebi Kristusov um v osebi njegovega Duha.
Božji Duh/Gospodov Duh/Kristusov Duh (Mt 3,16; 2 Kor 3,17; 1 Pt 1,11): ta imena so opomnik, da je Božji Duh res del troedinega Boga ter da je prav toliko Bog, kot sta Bog Oče in Sin. Prvič se nam je razodel ob stvarjenju, ko je »vel nad vodami«; tu je prikazana njegova vloga pri stvarjenju, skupaj z vlogo Jezusa, brez katerega »ni nastalo nič, kar je nastalo« (Jn 1,1–3). To Božjo Trojico znova srečamo ob Jezusovem krstu, ko se Duh spusti na Jezusa in se zasliši glas Očeta.
Duh življenja (Rim 8,2): besedna zveza »Duh življenja« pomeni, da je Sveti Duh tisti, ki daje življenje – ne v smislu, da odrešuje, ampak da daje novost življenja. Ko po Kristusu prejmemo večno življenje, Duh priskrbi duhovno hrano, ki ohranja duhovno življenje. Tudi tu lahko vidimo delovanje troedinega Boga. Odreši nas Oče po delu Sina, odrešenje pa ohranja Sveti Duh.
Učitelj (Jn 14,26; 1 Kor 2,13): Jezus je učencem obljubil, da jih bo Duh »učil vsega in spomnil vsega«, kar jim je Jezus povedal. Novozavezne pisce je Duh navdihoval, da so se spomnili Jezusovih navodil in da so jih razumeli, in sicer navodila za oblikovanje in organiziranje cerkva, doktrino o njem samem, napotke za sveto življenje in razodetje prihodnjih stvari.
Priča (Rim 8,16; Heb 2,4; 10,15): Duh je tudi priča, saj potrjuje in pričuje, da smo Božji otroci; da so bili Jezus in učenci, ki so delali čudeže, poslani od Boga; in da so knjige Svetega pisma navdihnjene od Boga. Ko pa daje svoje darove verujočim, pričuje nam in svetu, da pripadamo Bogu.
English
Katera so imena in nazivi Svetega Duha?
