Vprašanje
Kaj je karizmatično gibanje?
Odgovor
Karizmatično gibanje je krščansko nedenominacijsko prenovitveno gibanje ter ena izmed najbolj priljubljenih in najhitreje rastočih sil v današnjem krščanskem svetu. Korenine gibanja segajo v leto 1906, do metodističnega prenovitvenega gibanja Azusa Street v Los Angelesu. Vpleteni so trdili, da so bili »krščeni v Svetem Duhu« tako, kakor je v Apostolskih delih 2 opisano dogajanje na binkošti. Udeleženci so govorili v jezikih, nekateri naj bi čudežno ozdraveli; nastala je prava duhovna vročica. Tisti, ki so se udeležili srečanj, so začeli navdušenje širiti po ZDA; to je bil začetek binkoštnega/karizmatičnega gibanja.
Do prve polovice sedemdesetih let je gibanje doseglo Evropo in se v osemdesetih razširilo. Iz njega je izšlo več novih denominacij. Nič nenavadnega ni, če njegov vpliv zaznamo tudi v mnogih drugih denominacijah, npr. baptistični, episkopalni in evangeličanski ter v nedenominacijskih cerkvah.
Gibanje je dobilo ime po grški besedi, ki jo prečrkujemo karis in pomeni ,milost’, ter grški besedi mata ‘darovi’. Karizmata torej pomeni ,milostni darovi’. Pripadniki gibanja poudarjajo manifestacije darov Svetega Duha kot znamenje njegove navzočnosti. Darovom pravimo tudi karizme, duhovni darovi, zaradi katerih naj bi imel tako obdarjen posameznik avtoriteto pri množici oziroma vpliv nanjo. Najbolj cenjena darova naj bi bila govorjenje v jezikih in prerokovanje. Karizmatiki trdijo, da smo lahko še danes deležni manifestacij Svetega Duha, kakršne so bile dane verujočim prvega stoletja.
Karizmatično gibanje je najbolj znano po tem, da imajo njegovi privrženci govorjenje v jezikih (t. i. glosolalijo), božansko ozdravljenje in prerokovanje za pokazatelje delovanja Svetega Duha. Srečanja so večinoma namenjena molitvi, živahnemu petju, plesu, vpitju »v Duhu« ter dvigovanju rok v molitvi. Del bogoslužja je lahko tudi maziljenje bolnih z oljem. To so glavni razlogi za hitro rast in priljubljenost tega gibanja. Seveda sta rast in priljubljenost zaželeni; ni pa ju mogoče uporabljati kot dokazilo resnice.
In zdaj k vprašanju, ali je karizmatično gibanje v skladu z nauki Svetega pisma. Še najbolj bo držalo, če odgovorimo tako: vemo, da si satan že vse od stvarjenja človeštva pretkano prizadeva, da bi med Božje otroke in Božjo nezmotljivo besedo namestil zagrinjalo. Začelo se je že v edenskem vrtu, ko je kača vprašala Evo: »Ali je Bog res rekel ...?« (1 Mz 3,1) S tem je kača zasejala dvom o avtoriteti in pristnosti Božjih izjav. Že vse od tedaj nenehno napada nezmotljivost in zadostnost Svetega pisma, in kot kaže, to strategijo še kar nadaljuje (1 Pt 5,8).
Danes smo priča silovitemu demoničnemu delovanju v območju čudežnega. Kjer satanu ne uspe, da bi nam odvzel Sveto pismo, se na vse pretege trudi, da bi Svetemu pismu odvzel nas. To počne preprosto tako: kristjane navede k temu, da pozornost usmerjajo k posameznikom, ki zatrjujejo, da so doživeli nadnaravne pojave. Kdor se tako zelo zanima za doživetja drugih, nima ne časa ne interesa za odkrivanje Božje resnice v Svetem pismu.
Ni dvoma, da Bog dela čudeže. Že mogoče, da je nekaj tega, kar se dogaja v karizmatičnem gibanju, resnično delo Svetega Duha. Dejstvo pa je, da Kristusovo telo ne potrebuje novih apostolov, novih zdravilcev z vero, novih samooklicanih čudodelcev. Pač pa je potrebno vrnitve k Božji besedi in oznanjanja »vse Božje volje« v moči in ljubezni Svetega Duha.
English
Kaj je karizmatično gibanje?
