Vprašanje
Kdo sem v Kristusu?
Odgovor
Drugo pismo Korinčanom 5,17 pravi: »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« V Svetem pismu sta dve grški besedi, ki ju prevajamo z besedo »nov«. Prva je neos in pomeni kaj, kar je bilo ravnokar narejeno, pri čemer že od prej obstaja več stvari, ki so prav take kot ta. Beseda v tej vrstici, ki jo prevajamo kot 'nov', pa je kainos: nekaj pravkar narejenega, kar ni podobno ničemur, kar že obstaja. V Kristusu smo povsem nove stvaritve – podobno kot takrat, ko je Bog prvotno ustvaril nebesa in zemljo: ustvaril jih je iz nič in tako stori tudi z nami. Ne gre torej za to, da bi le počistil naš stari jaz; temveč izdela povsem nov jaz. Če smo v Kristusu, smo »deležni božanske narave« (Drugo Petrovo pismo 1,4). Sam Bog se v osebi svojega Svetega Duha naseli v našem srcu. Mi smo v Kristusu in on je v nas.
V Kristusu smo prerojeni, obnovljeni in rojeni na novo, in ta nova stvaritev je po svoji miselnosti duhovna, medtem ko je stara narava mesena. Nova narava ima občestvo z Bogom, je poslušna njegovi volji in predana služenju njemu. Takih dejanj stara narava ne more niti ne želi opravljati. Stara narava je mrtva za reči Duha in se ne more oživiti. Mrtva je »zaradi prestopkov in grehov« (Pismo Efežanom 2,1). Zato smo oživljeni le po nadnaravnem prebujenju – kar se zgodi, če smo samo po milosti, samo po veri, samo po Kristusu privedeni do spreobrnjenja, s tem ko v nas prebiva Sveti Duh. Kristus nam dá popolnoma novo, sveto naravo in nepokvarljivo življenje. Naše staro življenje, ki je bilo zaradi greha prej mrtvo za Boga, je pokopano, mi pa smo obujeni, da bi »stopili na pot novosti življenja« (Pismo Rimljanom 6,4).
Če pripadamo Kristusu, smo z njim združeni in nismo več hlapcu grehu (Pismo Rimljanom 6,5–6); z njim smo oživljeni (Pismo Efežanom 2,5); skladni smo z njegovo podobo (Pismo Rimljanom 8,29); osvobojeni smo obsodbe in ne živimo po mesu, temveč po Duhu (Pismo Rimljanom 8,1.5); in smo skupaj z drugimi kristjani del Kristusovega telesa (Pismo Rimljanom 12,5). Verujoči ima zdaj novo srce (Ezekiel 11,19) in je bil »v nebesih v Kristusu /blagoslovljen/ z vsakršnim duhovnim blagoslovom (Pismo Efežanom 1,3).
Mogoče se sprašujemo, kako je mogoče, da tako pogosto ne živimo, kot je opisano, čeprav smo življenje izročili Kristusu in imamo gotovost odrešenja. Razlog je ta, da naša nova narava prebiva v našem starem telesu, to dvoje pa je med seboj v vojni. Stara narava je mrtva, nova narava pa se mora še vedno bojevati s starim »šotorom«, v katerem je naseljena. Zlo in greh sta še vedno navzoča, a verujoči ju zdaj vidi iz novega zornega kota in ne moreta ga več nadvladovati, kot sta ga nekoč. V Kristusu se lahko zavestno upremo grehu, česar stara narava ni bila zmožna. Zdaj se lahko odločimo, ali bomo novo naravo hranili z Božjo besedo, molitvijo in poslušnostjo – ali pa bomo hranili meso, s tem ko se za vse to ne bomo menili.
Če smo v Kristusu, »zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil« (Pismo Rimljanom 8,37). Veselimo se v svojem Rešitelju, ki nam omogoča, da smo v vsakem položaju zadovoljni (Pismo Filipljanom 4,10–13). V Kristusu smo ljubljeni, v njem nam je odpuščeno, v njem smo varni. V Kristusu smo izvoljeni, posvojeni, opravičeni, odkupljeni in spravljeni. V Kristusu trpimo, vendar smo zmagoviti, polni veselja in miru; v njem imamo resnični smisel življenja. Kako čudovit rešitelj je Kristus!
English
Kdo sem v Kristusu?
