Vprašanje
Kaj je kenoza?
Odgovor
Izraz kenoza se nanaša na nauk Kristusove »izpraznitve samega sebe« v njegovem utelešenju. Beseda izhaja iz grščine iz Pisma Filipljanom 2,7, ki pravi: Kristus »je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem.« Beseda, ki je prevedena kot »izpraznil«, je oblika besede kenoó, iz katere dobimo besedo kenoza.
Bodite pozorni na to, da Pismo Filipljanom 2,7 ne pove specifično, česa se je Božji Sin izpraznil. Vendar nam to pove sobesedilo vrstic 1–8. Jezus se je izpraznil božanskih privilegijev. Odrekel se je skrbi zase, da bi potešil potrebe drugih. Odložil je svoj vzvišeni položaj, da se je daroval kot odkupnina za svoje ljudstvo. Jezus se ni izpraznil svojih božanskih lastnosti. Take lastnosti niso omenjene v tej vrstici, niti ni podanih namigov zanje. V evangelijih je očitno, da je Jezus imel Božjo moč in modrost. Pomiritev viharja je samo eden od mnogih prikazov Jezusove božanske moči (Evangelij po Marku 4,39–41). Ko se je Božji Sin utelesil, ni nehal biti Bog in ni postal »manjši bog«. Kljub vsej »izpraznitvi« je Jezus ostal popolnoma Bog: »Kajti v njem telesno biva vsa polnost božanstva« (Pismo Kološanom 2,9).
Kristusova »izpraznitev« samega sebe je bila začasna odložitev njegovih božanskih in nebeških privilegijev. Druga oseba Trojice, Bog Sin, je zapustila svoj prestol v nebesih in privzela človeškost v Jezusu iz Nazareta, tako da »je sam sebe izpraznil« (Pismo Filipljanom 2,7a). Z utelešenjem se je Bog Sin odpovedal svojim božanskim privilegijem. Zakril je svoje veličastje in se odločil, da prevzame položaj sužnja.
Kenoza je bila odpoved položaju in ne pomeni, da se je izpraznil božanskosti. Prav tako ni šlo za zamenjavo božanskosti za človeškost. Jezus ni nikoli nehal biti Bog v nobenem delu svojega zemeljskega delovanja. Njegovo nebeško veličastvo je bilo skrito v človeškem mesu, ampak vseeno popolnoma nedotaknjeno. Prav tako se je prostovoljno in selektivno vzdržal polnega izvajanja svojih božanskih lastnosti. Tako se je Bog Sin popolnoma podredil volji Boga Očeta med svojim zemeljskim delovanjem (Evangelij po Janezu 5,19).
Kot del kenoze je Jezus včasih deloval znotraj človeških omejitev. Bog ne postane utrujen ali žejen, a Jezus je (Evangelij po Janezu 4,6; 19,28). Bog vse ve. Vendar je Jezus vsaj enkrat prostovoljno predal uporabo svoje vsevednosti omejitvam svoje človeške narave (Evangelij po Mateju 24,36). Spet drugič se je Jezusova vsevednost polno pokazala (Evangelij po Luku 6,8; Evangelij po Janezu 13,11; 18,4).
Lažni učitelji, ki zagovarjajo teorijo kenoze (kenoticizem ali kenotična teologija), dajejo prevelik poudarek konceptu kenoze, ko pravijo, da se je Jezus med svojim zemeljskim delovanjem odpovedal vsem ali nekaterim izmed svojih božanskih lastnosti. Krivoverstvo kenoticizma ali kenotične teologije zmotno trdi, da se je Jezus odpovedal svojim božanskim lastnostim in izpolnil svojo službo samo kot človek, napolnjen z Duhom. To krivoverstvo zanika hipostatično združitev utelešenja – združitev dveh različnih in ločenih narav v Kristusu: 100 % božanskost in 100 % človeškost, v kateri vsaka narava v celoti obdrži svoje lastnosti; ne spremenita se niti se ne zlijeta. Pravilno svetopisemsko razumevanje kenoze pravilno poudarja, da je Kristus privzel utelešenje. Druga oseba Svete trojice je dodala človeško naravo k svoji božanski naravi (hipostatična združitev), se ponižala za križanje (Pismo Filipljanom 2,8). Druga oseba Trojice je skrila svojo identiteto kot Veličastje veličastij v nebesih v človeško bitje, Jezusa iz Nazareta, na zemlji, ki je bil žrtvovan na rimskem križu kot spravna daritev za greh (Pismo Rimljanom 3,21–26). V najvišjem dejanju usmiljene ponižnosti je Bog vesolja privzel človeško telo in naravo, vendar brez greha (Pismo Hebrejcem 4,14–15), in umrl za grehe svojih izvoljenih (Pismo Rimljanom 8,1–4; Prvo pismo Korinčanom 5,21). Tako je kenoza dejanje božanskega Kristusa, ki je privzel celotno človeško naravo z vsemi njenimi omejitvami, razen greha. V svojem utelešenju je Jezus Kristus ostal Bog v vseh pogledih kot Gospod in Vladar nad vsem, medtem ko je zakril svojo božanskost, ko je prevzel vlogo trpečega služabnika v človeškem mesu kot Božje Jagnje (Evangelij po Janezu 1,29–34).
English
Kaj je kenoza?
