Vprašanje
Ali se lahko zgodi, da bi bilo ime kogarkoli izbrisano iz knjige življenja?
Odgovor
V Razodetju 22,19 piše: »In če kdo kaj odvzame od besed te preroške knjige, mu bo odvzel Bog njegov delež pri drevesu življenja in pri svetem mestu, o katerih je pisano v tej knjigi.« (Ekumenska izdaja SP) Vrstico običajno navedejo v kakšni razpravi o večni gotovosti. Ali vrstica pomeni, da se lahko človekovo ime, ko je enkrat zapisano v Jagnjetovi knjigi življenja, kdaj izbriše? Drugače rečeno, ali lahko kristjan izgubi odrešenje?
Prvič, Sveto pismo jasno pravi, da Božja moč ohranja pravega kristjana varnega, s pečatom zaznamovanega za dan odkupitve (Efežanom 4,30), in nihče izmed tistih, ki jih je Oče dal Sinu, ne bo izgubil nič od tega (Janez 6,39). Gospod Jezus Kristus je oznanil: »Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke.« (Janez 10,28–29) Odrešenje ni naše delo, ampak Božje (Titu 3,5), in v svoji moči nas Bog tudi ohranja v veri.
Če torej »kdo« iz Razodetja 22,19 niso kristjani, kdo so potemtakem? Kdo bi želel besedam Svetega Pisma kaj dodajati ali odvzemati? Najverjetneje v Božjo besedo ne bi posegali pravi kristjani, temveč tisti, ki se za kristjane le razglašajo in ki domnevajo, da so njihova imena zapisana v knjigi življenja. V Božje razodetje praviloma posegata dve skupini ljudi, namreč privrženci psevdokrščanskih kultov in ljudje z zelo liberalnimi teološkimi prepričanji. Številni kulti in teološki liberalci si prilaščajo ime Kristus, v resnici pa niso »znova rojeni« ali »novorojeni« (kar sta ustaljena svetopisemska izraza za kristjana).
V Svetem pismu je omenjenih več primerov ljudi, ki so se imeli za kristjane, a se je izkazalo, da je njihovo krščanstvo lažno. V Evangeliju po Janezu 15 jih Jezus imenuje mladike, ki ne ostanejo v njem (na resnični vinski trti), zato ne rodijo sadu. Vemo, da so te mladike lažne, saj jih spoznamo po njihovih sadovih (Matej 7,16.20). Resnični kristjani pa bodo obrodili sad Svetega Duha, ki prebiva v njih (Galačanom 5,22). V Drugem Petrovem pismu 2,22 pisec lažne kristjane primerja s psi, ki se vrnejo k lastnim izbljuvkom, in svinjami, ki se okopajo, nato pa spet povaljajo v blatni luži. Nerodovitna mladika, pes in svinja predstavljajo tiste, ki o sebi pravijo, da so odrešeni, a se zanašajo le na lastno pravičnost namesto na Kristusovo, ki resnično odrešuje. Ni zelo verjetno, da bi človek, ki se je pokesal svojih grehov in se znova rodil, tako posegal v Božjo besedo, ji kaj dodajal ali odvzemal. Namerno kvarjenje Božje besede kaže na pomanjkanje vere.
Glede pomena Razodetja 22,19 je treba omeniti še en pomemben vidik, in sicer prevodnega. V zgodnjih grških rokopisih v vrstici ni nikakršne omembe knjige življenja. Enako velja za slovenske prevode Svetega pisma. Oglejmo si nekaj različic:
Slovenski standardni prevod Svetega pisma: »Če pa bi kaj odvzel od besed, ki so v tej preroški knjigi, bo Bog odvzel njegov delež pri drevesu življenja in pri svetem mestu, ki sta opisani v tej knjigi.«
Ekumenska izdaja Svetega pisma: »In če kdo kaj odvzame od besed te preroške knjige, mu bo odvzel Bog njegov delež pri drevesu življenja in pri svetem mestu, o katerih je pisano v tej knjigi.«
Chráskov prevod Svetega pisma: »In ako kdo kaj odvzame od besed knjige tega prerokovanja, odvzame Bog delež njegov od drevesa življenja in iz mesta svetega, od tega, kar je pisano v tej knjigi.«
V redkih prevodih (npr. v angleškem prevodu King James Version) namesto besedne zveze »drevo življenja« najdemo »knjigo življenja«. Napaka je nastala, ko je Erazem Rotterdamski pripravljal grško izdajo Nove zaveze in je bil prisiljen zadnjih šest vrstic Razodetja v grščino prevesti iz latinske Vulgate. »Drevo« je postalo »knjiga«, ker je zapisovalec latinsko besedo lingo ,drevo’ pomotoma zapisal kot libro ,knjiga’. Napako so privzeli vsi prevodi tega izvirnika.
V prid prevodu »drevo življenja« namesto »knjiga življenja« govorita še dve vrstici 22. poglavja, in sicer 2. in 14. vrstica. V 14. v. se poleg tega tako kot v 19. v. skupaj pojavita »drevo življenja« in »mesto«. Zanimiva v 19. vrstici je tudi beseda »delež«. Kdor kvari Božjo besedo, ne bo imel dostopa do drevesa življenja, tudi če si lasti pravico do tega sadu.
Pomembno za razumevanje vrstice je tudi Razodetje 3,5: »Kdor zmaga [...] Njegovega imena ne bom izbrisal iz knjige življenja[.]« Ta »zmagovalec«, omenjen v pismu cerkvi v Sardah, je kristjan. Primerjajmo to s Prvim Janezovim pismom 5,4a: »[V]se, kar je rojeno iz Boga, premaga svet.« In s 5. v.: »Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?« (Gl. tudi 1 Janez 2,13.) Vsi verujoči so »zmagovalci«, saj so deležni zmage nad grehom in nevero sveta.
Nekateri v Razodetju 3,5 vidijo podobo Božjega pisala, pripravljenega, da prečrta ime vsakega kristjana, ki greši. Vrstico berejo nekako tako: »Če ga boš polomil in ne boš zmagal, boš izgubil svoje odrešenje! Pravzaprav bom tvoje ime kar zbrisal in knjige življenja!« A vrstica ne pravi nič takega. Jezus ne svari, ampak obljublja.
Sveto pismo nikjer ne pravi, da bo Bog izbrisal ime verujočega iz Jagnjetove knjige življenja; nikjer ni omenjeno niti to, da bi o tem sploh razmišljal! Čudovita obljuba Razodetja 3,5 pravi, da Jezus imen NE bo izbrisal. Jezus govori zmagovalcem – vsem, ki so bili odkupljeni po Jagnjetovi krvi – in jim obljublja, da ne bo izbrisal njihovih imen. Zagotavlja, da ko je ime zapisano, ostane zapisano za vedno, in to je možno zaradi Božje zvestobe.
Obljuba Razodetja 3,5 je namenjena verujočim, ki so gotovi v svojem odrešenju. Svarilo Razodetja 22,19 pa je namenjeno neverujočim: namesto da bi se v srcu spremenili in se obrnili k Bogu, poskušajo Božjo besedo prilagoditi sebi. Taki ljudje ne bodo jedli od drevesa življenja.
English
Ali se lahko zgodi, da bi bilo ime kogarkoli izbrisano iz knjige življenja?
