Vprašanje
Kako je molitev komuniciranje z Bogom?
Odgovor
Da bi razumeli naravo Božje komunikacije z nami in naše z njim, moramo začeti z nekaj ključnimi smernicami. Prva je, da Bog govori samo resnico. Nikoli ne laže in nikoli ne vara. Job 34,12 pravi: »Res je, Bog ne obsoja po krivici, Mogočni ne prevrača pravice.« Druga smernica je, da je Sveto pismo beseda samega Boga. Grška beseda za »Pismo«, grafe, je 51-krat uporabljena v Novi zavezi, da opiše starozavezna pisanja. Pavel potrjuje v Drugem pismu Timoteju 3,16, da je ta beseda dobesedno »navdihnjena od Boga«. Beseda grafe se uporablja tudi v Novi zavezi, ko Peter specifično imenuje Pavlova pisma »Pisma« v Drugem Petrovem pismu 3,16 in tudi ko Pavel (v Prvem pismu Timoteju 5,18) navaja Jezusove besede, kot so zapisane v Evangeliju po Luku 10,7, in jih imenuje »Pismo«. Ko tako ugotovimo, da novozavezno pisanje spada v posebno kategorijo »Pismo« oz. »Pisma«, pravilno povežemo tudi Drugo pismo Timoteju 3,16 s tem pisanjem in pravimo, da ima tudi to pisanje značilnosti, ki jih Pavel pripisuje besedam »vse Pismo«. Je »navdihnjeno od Boga« in vse njegove besede so besede samega Boga.
Zakaj se ta informacija nanaša na predmet molitve? Zdaj ko smo ugotovili, da Bog govori le resnico in da je Sveto pismo beseda samega Boga, lahko logično pridemo do naslednjih dveh zaključkov o komunikaciji z Bogom. Prvič, ker Sveto pismo pravi, da Bog sliši človeka (Psalm 17,6; 77,2; Izaija 38,5), lahko zaupamo, da ko govorimo z Bogom, nas Bog sliši. Drugič, ker je Sveto pismo Božja beseda, lahko zaupamo, da ko beremo Sveto pismo, dobesedno slišimo Božjo spregovorjeno besedo.
Dobra komunikacija vedno temelji na urejenih odnosih. Pravi odnos z Bogom, ki je potreben za zdravo komunikacijo med nami in Bogom, se kaže na številne načine. Na primer, odvrnitev od greha s kesanjem in odrešujoča vera v Gospoda Jezusa Kristusa je absoluten predpogoj za pravo komunikacijo med nami in Bogom. Psalm 27,9, na primer, je Davidova prošnja, da bi ga Bog slišal in se ne odvrnil od njega v jezi. Iz tega vemo, da se Bog obrne od grešnega človeka in da greh ovira komunikacijo med Bogom in človekom. Drug takšen primer najdemo v Izaiju 59,2, kjer Izaija reče ljudem: »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje
pred vami, da ne sliši.« Kadar je torej v našem življenju greh, ki ga nismo priznali in se ga nismo pokesali, bo oviral komunikacijo z Bogom. Za koristno komunikacijo z Bogom v molitvi je potreben tudi ponižen in potrt duh. Bog govori te besede v Izaiju 66,2: »Gledam pa na tistega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu in se trese pred mojo besedo.« Nazadnje pa je pravično življenje praktične svetosti in posvečenosti potrebno za produktivno komunikacijo z Bogom v molitvi. Sestavljena je iz rednega vzorca vse večjega odvračanja od greha in jo specifično zaznamuje učinkovitost v molitvi. Jakobovo pismo 5,16 pravi: »Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega.«
Naše molitve Bogu so lahko izgovorjene, izražene v mislih ali pisno. Prepričani smo lahko, da nas bo slišal in da bo Sveti Duh posredoval za nas nad našo sposobnostjo molitve ali dojemanja in preko nje. Pismo Rimljanom 8,26 pravi: »Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi.«
Kar pa se tiče Božje metode komuniciranja z nami, se moramo zavedati, da nam Bog govori v svetopisemskem besedilu. Sveti Duh razsvetli naš um in nas vodi k specifičnim dejanjem ali odločitvam, ko vsak dan poglobljeno razmišljamo o Svetem pismu in ga preučujemo. Zaradi naše zmožnosti samoprevare moramo zavrniti miselnost, da je vsaka ali katera koli misel, ki nam pade na pamet, od Boga. Kar se tiče specifičnih stvari v našem življenju, nam včasih Bog ne govori direktno skozi Sveto pismo, in razumljivo smo lahko v skušnjavi, da bi v teh primerih iskali razodetje izven Svetega pisma. Vendar se moramo izogibati temu, da bi polagali besede v Božja usta oz. da bi se odpirali za prevaro. Pač pa se moramo uriti skozi redno preučevanje Svetega pisma, da najdemo uporabne odgovore v svetopisemskih načelih, ki nam jih je že dal v Svetem pismu.
Redno moramo tudi iskreno moliti za modrost, da pridemo do pravilnih zaključkov, saj je obljubil, da bo dal modrost tistim, ki ga prosijo zanjo. »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo« (Jakobovo pismo 1,5).
Kako je molitev komuniciranje z Bogom? Molitev je, ko iz srca govorimo svojemu nebeškemu Očetu, on pa nam govori v svoji besedi – Svetem pismu – in nas vodi po delovanju Svetega Duha, ki nam daje razsvetljenje.
English
Kako je molitev komuniciranje z Bogom?
