Vprašanje
Ali je kreacionizem znanstven?
Odgovor
Trenutno poteka veliko debat o veljavnosti kreacionizma, ki se ga definira kot »prepričanje, da vesolje in živi organizmi izvirajo iz specifičnih dejanj božanskega stvarjenja, kot je v svetopisemskem zapisu, namesto iz naravnih procesov, kot je evolucija.« Kreacionistično znanost posvetna skupnost pogosto odklanja in jo obtožuje, da ji manjka znanstvene vrednosti. Vendar je kreacionizem jasno združljiv z znanstvenim pristopom do katerekoli teme. Kreacionizem podaja izjave o resničnih svetovnih dogodkih, krajih in stvareh. Ne gre mu le za subjektivne ideje ali abstraktne koncepte. Obstajajo ugotovljena znanstvena dejstva, ki se ujemajo s kreacionizmom. Način, kako se ta dejstva povezujejo med seboj, podpira kreacionistično razlago obstoja vesolja. Tako kot se uporablja druge široke znanstvene ideje za zagovor skladnosti serije dejstev, tako ravna tudi kreacionizem.
Kako je potem kreacionizem – v nasprotju z naturalizmom, ki je definiran kot »filozofsko stališče, po katerem vse izhaja iz naravnih lastnosti in vzrokov, nadnaravne ali duhovne razlage pa so izključene ali necenjene« – znanstven? Odgovor je odvisen od tega, kako definirate »znanstven«. Prepogosto imajo ljudje znanost in naturalizem za eno in isto stvar, pri tem pa redno izpuščajo kreacionistične poglede. Takšna definicija zahteva neracionalno spoštovanje naturalizma. Znanost je definirana kot »opazovanje, prepoznavanje, opis, eksperimentalno preiskovanje in teoretična razlaga pojavov.« Nič ne zahteva, da bi bila znanost sama po sebi naturalistična. Naturalizem, tako kot kreacionizem, zahteva serijo predpostavk, ki niso postavljene s poizkusi. Ne temeljijo na podatkih in niso izpeljane iz testnih rezultatov. Te filozofske predpostavke so sprejete, preden so kakšni podatki sploh zapisani. Ker tako na naturalizem kot na kreacionizem močno vplivajo predpostavke, ki se jih ne da dokazati ali preizkusiti in vstopijo v diskusijo veliko pred dejstvi, je pošteno reči, da je kreacionizem vsaj tako znanstven kot naturalizem.
Kreacionizem, tako kot naturalizem, je lahko znanstven v tem, da je združljiv z znanstveno metodo odkrivanja. Vendar ta dva koncepta nista sama po sebi znanost, ker obe stališči vključujeta vidike, ki niso znanstveni v običajnem smislu. Niti kreacionizma niti naturalizma se ne da ponarejati: to pomeni, da ni poskusa, ki bi ju dokončno spodbijal. Nobeden ni napovedovalen; ne povzročata niti ne povečujeta sposobnosti, da bi napovedali izid. Samo na osnovi teh dveh točk vidimo, da ni logičnega razloga, da bi bilo eno stališče bolj znanstveno veljavno kot drugo.
Eden glavnih razlogov, ki jih naturalisti navajajo za zavračanje kreacionizma, je koncept čudežev. Ironično bodo naturalisti tipično rekli, da so čudeži, kot posebno stvarjenje, nemogoči, ker kršijo zakone narave, ki so jih jasno in zgodovinsko opazili. Takšno stališče je ironično iz več pogledov. Kot en sam primer pomislite na abiogenezo, teorijo, da se je življenje razvilo iz nežive snovi. Abiogeneza je ena izmed najbolj temeljito ovrženih konceptov znanosti. Vendar pravo naturalistično stališče predpostavlja, da je življenje na zemlji – ki se samo množi, samo ohranja in je zapleteno organsko življenje – nastalo po naključju iz nežive snovi. Česa takega se ni nikoli opazilo v celotni človeški zgodovini. Koristne evolucijske spremembe, potrebne, da bi bitje napredovalo v bolj zapleteno obliko, prav tako niso bile opažene. Tako ima kreacionizem prednost pri dokazih za »čudežne« trditve, ker Sveto pismo vsebuje dokumentirane zapise o čudežnem dogajanju. Če bi hoteli označiti kreacionizem kot neznanstven zaradi čudežev, bi morali podobno reči tudi za naturalizem.
Obstaja veliko dejstev, ki jih uporabljata obe strani v debati med kreacionizmom in naturalizmom. Dejstva so dejstva, vendar ni dejstva, ki bi absolutno zahtevalo eno samo razlago. Ločnica med kreacionizmom in posvetnim naturalizmom je nastala povsem zaradi različnih razlag. Glede specifične debate med evolucijo in stvarjenjem je Charles Darwin to sam povedal. V uvodu h knjigi Izvor vrst je rekel: »Zelo dobro se zavedam, da obstaja komaj kakšna točka diskusije v tej knjigi, pri kateri dejstva ne morejo biti navedena, kar kaže, da pogosto vodi v zaključke, ki so v neposrednem nasprotju s tistimi, do katerih sem prišel sam.« Očitno je Darwin verjel evoluciji pred stvarjenjem, a je bil pripravljen priznati, da je razlaga ključnega pomena pri izbiri prepričanja. Neki znanstvenik bi lahko na določeno dejstvo gledal tako, kot da podpira naturalizem, drugi pa bi lahko na isto dejstvo gledal tako, kot da podpira kreacionizem.
Prav tako dejstvo, da je kreacionizem edina možna alternativa naturalističnim idejam, kot je evolucija, to dela za veljavno temo, še posebej, ker so tako razdeljenost priznali nekateri vodilni umi znanosti. Mnogi znani in vplivni znanstveniki pravijo, da sta edini možni razlagi življenja naturalistična evolucija ali posebno stvarjenje. Vsi znanstveniki se ne strinjajo, kaj je resnično, vendar se skoraj vsi strinjajo, da mora biti ena ali druga.
Obstaja mnogo drugih razlogov, zakaj je kreacionizem racionalen in znanstven pristop k učenju. Med njimi so koncepti realistične verjetnosti, pomanjkljiva dokazna podpora za makroevolucijo, dokaz izkustev in tako naprej. Ni logične osnove, da bi brez pomislekov sprejeli naturalistične predpostavke, gladko pa zavrnili kreacionistične predpostavke. Trdno prepričanje v stvarjenje ni ovira za znanstveno odkrivanje. Poglejte preprosto dosežke mož, kot so Isaac Newton (1643–1727), Louis Pasteur (1822–95), Gregor Johann Mendel (1822–84), Blaise Pascal (1623–62), Kelvin, Lord William Thomson (1824–1907), Carolus Linnaeus (1707–78) in James Clerk Maxwell (1831–79). Vsi so bili jasni in prepričani kreacionisti. Kreacionizem ni znanost, tako kot naturalizem ni znanost. Vendar pa je kreacionizem popolnoma združljiv s samo znanostjo.
English
Ali je kreacionizem znanstven?
