Vprašanje
Kaj pravi Sveto pismo o zadolževanju kristjana?
Odgovor
Pavlovo naročilo v Pismu Rimljanom 13,8, naj ne bomo nikomur dolžniki, razen če gre za medsebojno ljubezen, je mogočen opomnik, da Bog ne mara nobene oblike dolga, če ta ni pravočasno poravnan (gl. tudi Psalm 37,21). Obenem pa Sveto pismo ne prepoveduje izrecno vseh oblik dolga. Sveto pismo svari pred dolgom in hvali vrlino nezadolževanja, vendar ne prepoveduje zadolževanja. Sveto pismo vsebuje ostre besede obsodbe posojevalcev, ki izkoriščajo svoje dolžnike, vendar ne obsoja dolžnika.
Nekateri ljudje se sprašujejo glede zaračunavanja obresti na posojila, vendar v Svetem pismu večkrat vidimo, da se za izposojeni denar pričakuje poštena obrestna mera (Pregovori 28,8; Evangelij po Mateju 25,27). V starem Izraelu je postava prepovedovala zaračunavanje obresti v eni kategoriji posojil – pri posojilih ubogim (Tretja Mojzesova knjiga 25,35–38). Ta zakon je imel več družbenih, finančnih in duhovnih pomenov, dva pa sta še posebej omembe vredna. Prvič, zakon je v resnici pomagal ubogim, da se njihova situacija ni še poslabšala. Dovolj slabo je, če si pristal v revščini, in bilo je ponižujoče, če si moral iskati pomoč. Če pa bi moral revež poleg odplačevanja posojila plačevati še visoke obresti, bi mu takšna obveznost bolj škodila kot pomagala.
Drugič, zakon je učil pomemben duhovni nauk. Če bi posojevalec opustil obresti za posojilo revežu, bi bilo to dejanje usmiljenja. V času, ko je bil denar posojen, ga ne bi mogel uporabljati. Toda to bi bil otipljiv način izražanja hvaležnosti Bogu za njegovo usmiljenje, ko ne zaračunava svojemu ljudstvu »obresti« za milost, ki jim jo je izkazal. Tako kot je Bog po svojem usmiljenju izpeljal Izraelce iz Egipta, kjer niso bili nič drugega kot sužnji brez ficka, in jim dal njihovo deželo (Tretja Mojzesova knjiga 25,38), tako je pričakoval, da bodo izkazovali podobno dobroto svojim revnim prebivalcem.
Kristjani smo v podobni situaciji. Jezusovo življenje, smrt in vstajenje so plačali naš dolg v obliki greha Bogu. Zdaj, ko imamo priložnost, lahko pomagamo drugim v stiski, še posebej sokristjanom, s posojili, ki ne povečajo še dodatno njihovih težav. Jezus je v naslednjih vrsticah povedal priliko o dveh upnikih in njunem odnosu do odpuščanja (Evangelij po Mateju 18,23–35).
Sveto pismo izrecno ne prepoveduje niti ne opravičuje izposoje denarja. Modrost Svetega pisma nas uči, da zadolževanje običajno ni dobro. Dolg nas v bistvu naredi za sužnja tistemu, ki nam daje posojilo. Po drugi strani pa je zadolževanje v nekaterih situacijah »nujno zlo«. Dokler kristjan modro ravna z denarjem in je zmožen vračati dolg, lahko vzame nase breme finančnega dolga, če je to zares nujno.
English
Kaj pravi Sveto pismo o zadolževanju kristjana? Ali kristjan sme posojati denar oz. si ga izposojati?
