Vprašanje
Kaj Sveto pismo pravi o krščanski konfirmaciji oz. birmi?
Odgovor
Konfirmacija je zakrament ali obred, ki ga izvajajo v nekaterih denominacijah, da bi obeležili kristjanovo duhovno zrelost. V nekaterih izročilih, predvsem katoliškem in anglikanskem, je zakrament birme/konfirmacije obred, s katerim se obeleži sprejem mladega človeka med člane cerkve. Dekle ali fant včasih ob tem prejme »birmansko ime«, običajno ime svetnika. To ime se v nekaterih kulturah uporablja kot tretje osebno ime. Kdor praznuje konfirmacijo, meni, da je to znak vključitve krščene osebe v polno cerkveno članstvo in znak osebnega, zrelega sprejetja vere. Katoliki in anglikanci imajo birmo za enega izmed sedmih zakramentov.
Sveto pismo pa takega obreda ne omenja. Pravzaprav celo zavrača predstavo, da lahko kdo drugemu človeku »potrdi« (izvirni pomen besede konfirmacija je namreč ‘potrditev’, ‘utrditev’) svojo vero. Vsakdo mora stanje svoje duše presoditi na podlagi več kriterijev. Prvič: da smo odrešeni, potrjuje Sveti Duh, ki prebiva v našem srcu. »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rimljanom 8,16) Ko sprejmemo Kristusa za Gospoda in Odrešenika, se Sveti Duh naseli v našem srcu. Zagotavlja nam, da je navzoč in da pripadamo njemu, ter nas uči in nam razlaga duhovne stvari (1 Korinčanom 2,13–14). Pri tem potrjuje, da smo nova stvaritev v Kristusu (2 Korinčanom 5,17).
Drugič, v veri smo potrjeni tudi tako, da se naše stanje glede odrešenja odraža v našem načinu življenja. Prvo Janezovo pismo 1,5–10 pravi, da se odrešenost v našem življenju kaže tako, da živimo v luči, ne lažemo, priznavamo svoje grehe. V Jakobovem pismu 2 jasno piše, da se vera odraža v človekovih delih. Po delih sicer nismo odrešeni, so pa dela pokazatelj, ali je v nas odrešujoča vera. Jezus je rekel: »Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali.« (Matej 7,20) Sadovi, ki jih v nas obrodi Sveti Duh (Galačanom 5,22), so potrditev, da Duh prebiva v nas.
Pavel je rekel: »Sami se preverite, ali ste verni, in preizkusite se. Ali ne spoznavate, da je Jezus Kristus v vas? Morda pa preizkušnje niste prestali!« (2 Korinčanom 13,5) Poleg tega nam Peter pravi, naj utrdimo svojo poklicanost in izvoljenost, saj nam bo na ta način »široko pripravljen vstop v večno kraljestvo našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa« (2 Peter 1,10–11).
Dokončna »konfirmacija« oz. potrditev našega odrešenja je seveda v prihodnosti. Resnični kristjani bodo v pričakovanju razodetja Jezusa Kristusa vztrajali do konca: »On vas bo tudi do konca utrdil, da boste brez krivde na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (1 Korinčanom 1,8) Zapečateni smo s Svetim Duhom obljube: »Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva.« (Efežanom 1,13b–14) To je torej pravi pomen konfirmacije, potrditve: odrešenje je bilo kupljeno s krvjo Kristusa, v katerega verujemo; odraža se v našem načinu življenja – da hodimo s Kristusom; Sveti Duh v nas pa je tisti, ki naše odrešenje potrjuje.
English
Kaj Sveto pismo pravi o krščanski konfirmaciji oz. birmi?
