Vprašanje
Kaj pravi Sveto pismo o ločitvi in ponovni poroki?
Odgovor
Kot prvo, ni pomembno, kakšno mnenje ima kdo o ločitvah, pomembno si je zapomniti naslednje besede iz Svetega pisma (Malahija 2:16a): »Sovražim ločitev, Izraelov Bog.« Po Svetem pismu je načrt Boga, da je zakon doživljenjska obveza. »Tako več nista dva, pač pa je eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« (Matej 19:6) Bog ve, da ker sta se združila dva grešna človeka, se bo pojavila tudi ločitev. V Stari zavezi je podal nekaj zakonov, zato da bi zaščitil pravice ločencev, še posebej ženske (Deutronomium 24:1-4). Jezus pa je poudaril, da so bili ti zakoni podani, ker imajo ljudje zelo trda srca in ne zato, ker bi to bila božja želja (Matej 19:8).
Nasprotja o ločitvi in ponovni poroki se najbolj pojavijo okoli Jezusovih besed iz Svetega pisma po Mateju 5:32 in 19:9. Izraz »razen zaradi prešušništva« je edina stvar, zaradi katere bi Bog dovolil ločitev in ponovno poroko. Mnogi razumejo, da se ta izraz nanaša na obdobje pred poroko (zaroko). V Judovski kulturi sta bila dekle in fant smatrana za moža in ženo že med zaročnim obdobjem. Nemoralno početje dekleta ali pa fanta v tem obdobju bi bil potem edini razlog za ločitev.
Grški izraz za prešušništvo pa pomeni vsakršno kršitev seksualne morale. To pa je lahko nečistovanje, prostitucija, nezvestoba, itd. Jezus je najverjetneje mislil, da je ločitev dovoljena le, kadar kdo stori nemoralni prekršek. Spolna zveza med partnerjema je tako močna zakonska vez, da »dva postaneta eno« (Genesis 2:24; Matej 19:5; Efežani 5:31). Zaradi tega bi bilo pretrganje takšne vezi izven zakona edini upravičeni razlog za ločitev. Če je temu tako, potem je Jezus imel v mislih tudi ponovno poroko. Z besedno zvezo »in se poroči z drugim« (Matej 19:9) nakazuje, da sta ločitev in ponovna poroka dovoljeni v izjemnem primeru. Zelo pomembno si je zapomniti, da se ponovno lahko poroči samo nedolžni. Čeprav to ni zapisano v tekstu, je ponovna poroka dovoljena samo tistemu, ki ni grešil proti drugemu partnerju, ne za tistega, ki je bil nemoralen. Mogoče celo obstaja kakšen način, kjer se »krivi« lahko poroči znova – toda kaj takega nas ta tekst ne uči.
Nekateri razumejo 1 Korinčanom 7:15 kot drugo izjemo ponovne poroke; če se nevernik/-ca loči od vernika/-ce. Kontekst sicer ponovne poroke ne omenja, govori pa o tem, da verniku/-ci ni treba ostati z nevernico/-kom, če se le-ta hoče ločiti. Nekateri trdijo, da je zlorabljanje (ali otroka ali partnerja) ravno tako dovoljšen razlog za ločitev, čeprav teh stvari v Svetem pismu ni zapisanih. Čeprav je mogoče to čisto pravilno, pa ne smemo nikoli domnevati božje besede.
Kljub vsem debatam o ločitvi pa je treba vedeti, da je za prešušništvo ločitev dovoljena, ne pa tudi primorana. Tudi če se kdaj pripeti nezvestoba, se lahko par, z božjo pomočjo, nauči oproščanja in začne znova graditi njun zakon. Bog je nam odpustil neprimerno več. Lahko se zgledujemo po Njem in oprostimo tudi greh nezvestobe (Efežani 4:32). Vsekakor pa je v nekaterih primerih partner nepopravljiv in še vedno nadaljuje s prešušništvom. Tukaj pa lahko premislimo o verzih po Mateju 19:9. Mnogi pa se po ločitvi tudi prehitro poročijo, čeprav je Bog hotel, da bi ostali sami. Mnogim je Bog namenil, da bodo samski, zato, da ne bodo razcepljeni (1 Korinčanom 7:32-35). Ponovna poroka po ločitvi morda je opcija, toda to še ne pomeni, da je to edini izhod.
Žalostno je, da je delež ločitev pri kristjanih skoraj enako visok kot delež pri nevernikih. Sveto pismo povsem jasno pove, da Bog sovraži ločevanje (Malahija 2:16) in da bi v vernikovem življenju morali biti prioriteti odpuščanje in usklajevanje (Luka 11:4, Efežani 4:32). Vsekakor pa Bog ve, da bo do ločitev vseeno prihajalo, celo med njegovimi otroki. Ločen ali pa ponovno poročen vernik se ne sme počutiti manj ljubljenega, četudi se niso ločili res po izjemnih določilih po Mateju 19:9. Tudi Bog včasih uporabi grešno neposlušnost kristjana zato, da bi lahko dokončal večje dobro.
English
Kaj pravi Sveto pismo o ločitvi in ponovni poroki?
