Vprašanje
Kakšna je povezava med molitvijo in postom?
Odgovor
Čeprav povezava med molitvijo in postom ni specifično razložena v Svetem pismu, se zdi, da skupna nit, ki ju povezuje, poteka skozi vse primere molitve in posta, ki so zapisani v Svetem pismu. V Stari zavezi se zdi, da je post z molitvijo izražal akuten občutek potrebe in odvisnosti, celo skrajne nemoči ob srečanju z dejansko ali pričakovano nesrečo. Molitev in post gresta v Stari zavezi z roko v roki v času žalovanja, kesanja in globoke duhovne potrebe.
Prvo poglavje Nehemije opisuje Nehemija, ki moli in se posti zaradi globoke stiske ob novici, da je bil Jeruzalem opustošen. »Ko sem slišal te besede, sem se usedel, jokal in žaloval dneve in dneve; postil sem se in molil pred nebeškim Bogom« (Nehemija 1,4). Za njegove dneve molitve so bile značilne solze, post, priznanje v imenu njegovega ljudstva in prošnje k Bogu za usmiljenje. Opustošenje, ki je zadelo Jeruzalem, je pripravilo tudi Daniela k molitvi, skupaj z intenzivnim odrekanjem. »Obrnil sem svoj obraz k svojemu Gospodu Bogu, da bi ga iskal z molitvijo in s prošnjami, s postom v raševini in pepelu« (Daniel 9,3). Tako kot Nehemija se je tudi Daniel postil in molil, da bi se Bog usmilil njegovega ljudstva: »Grešili smo in krivično ravnali, brezbožni smo bili, upirali smo se in odstopili od tvojih zapovedi in od tvojih sodb« (v. 5). Jasno je, da sta post in prošnje Bogu v molitvi tesneje povezana, ko verujoči izkušajo stisko.
V več primerih v Stari zavezi je post povezan s posredniško molitvijo. David je molil in se postil nad bolnim otrokom (Druga Samuelova knjiga 12,16), jokal pred Gospodom v iskrenem posredovanju (v. 21–22). Ester je pozvala Mordohaja in Jude, naj se postijo zanjo, ko se je pripravljala, da se bo prikazala pred svojim možem, kraljem (Estera 4,16). Jasno je, da so post in prošnje k Bogu v molitvi tesno povezane v izkušnji verujočih, ki so v veliki stiski.
To so primeri molitve in posta v Novi zavezi, vendar niso povezani s kesanjem ob stiski. Prerokinja Ana »templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu« (Evangelij po Luku 2,37). V starosti 84 let sta bila njena molitev in post del njene službe Gospodu v njegovem templju, ko je pričakovala obljubljenega Izraelovega Odrešenika. Apostolska dela 13,1–3 opisujejo preroke in učitelje cerkve v Antiohiji, ki častijo in se postijo, ko jim je Sveti Duh spregovoril, naj odpošljejo Savla in Barnaba kot potujoča misijonarja. Takrat so molili in se postili, polagali roke nanju in ju odposlali. Tako vidimo te primere molitve in posta kot sestavne dele čaščenja Gospoda. Nikjer pa ne kaže, da obstaja večja verjetnost, da bo Gospod uslišal molitve, če jih spremlja post. Temveč se zdi, da post z molitvijo kaže iskrenost ljudi, ki molijo, in kritično naravo situacij, v katerih se znajdejo.
Nekaj je jasno. S postom v času molitve verujoči izražajo svojo nedeljeno in intenzivno predanost Gospodu glede stvari, s katerimi se srečujejo (Psalm 35,13; Prvo pismo Korinčanom 7,5; Apostolska dela 10,30). Ta disciplina se izraža z odrekanjem hrani in pijači, ki naj bi omogočilo predanost in osredotočenost v molitvi. Za kristjana je molitev, s postom ali brez njega, eden najbolj intimnih delov našega večnega življenja v Kristusu. Zato je molitev v kombinaciji s postom stvar krščanske svobode, ne dolžnosti. Če pa se postimo v kombinaciji z molitvijo, naj bo to znano samo Bogu (Evangelij po Mateju 6,16–18).
English
Kakšna je povezava med molitvijo in postom?
