Vprašanje
Zakaj je pomembno verjeti v nezmotljivost Svetega pisma?
Odgovor
Živimo v času, ko so ljudje nagnjeni k temu, da omalovažujoče skomignejo z rameni, kadar naletijo na napako. Namesto da bi kot Pilat vprašali: »Kaj je resnica?«, postmoderni človek reče: »Nič ni resnica,« ali mogoče: »Morda obstaja resnica, vendar tega ne moremo vedeti.« Navadili smo se na to, da se nam laže, in mnogi ljudje sprejemajo napačno pojmovanje, da so tudi v Svetem pismu napake.
Nauk o nezmotljivosti Svetega pisma je izredno pomemben, ker objektivna resnica obstaja. Zato je resnica pomembna. Ta zadeva odraža Božji značaj in je temeljna za naše razumevanje vsega, kar uči Sveto pismo. Spodaj je navedenih nekaj razlogov, zakaj bi morali popolnoma verjeti v nezmotljivost Svetega pisma:
1. Sveto pismo samo zase trdi, da je popolno. »GOSPODOVI izreki so čisti izreki, srebro prečiščeno v topilnici na zemlji, sedemkrat očiščeno« (Psalm 12,7). »GOSPODOVA postava je popolna« (Psalm 19,8). »Vsak izrek Boga je prečiščen« (Pregovori 30,5). Te trditve o čistosti in popolnosti so absolutne izjave. Bodite pozorni na to, da ne pravijo, da je Božja beseda »v glavnem« čista ali da je Sveto pismo »skoraj« popolno. Sveto pismo samo zase trdi, da je v celoti popolno, in ne dopušča teorij o »delni popolnosti«.
2. Jezus je potrdil vsako besedo Svetega pisma (Evangelij po Mateju 5,18). Vsa preroštva o njem so se izpolnila in vnaprej je povedal, da se bodo (Evangelij po Mateju 26,53–56; Evangelij po Luku 24,25–27; Evangelij po Janezu 5,39–47). Trdil je, da je Stara zaveza dejanska zgodovina. Naj naštejemo samo nekaj primerov: Evangelij po Luku 11,51 — Abel je bil resnični posameznik; Evangelij po Mateju 24,37–39; Evangelij po Luku 17,26.27 — Noe in potop; Evangelij po Janezu 8,56–58 — Abraham; Evangelij po Mateju 10,15; 11,23.24; Evangelij po Luku 10,12 — Sodoma in Gomora; Evangelij po Luku 17,28–32 — Lot; Evangelij po Mateju 8,11; Evangelij po Luku 13,28 — Izak in Jakob; Evangelij po Janezu 6,31.49.58 — mana; Evangelij po Janezu 3,14 — kača; Evangelij po Mateju 12,39–41 — Jona; Evangelij po Mateju 24,15 — Daniel in Izaija. Jezusa ne moremo imeti za dobrega moralnega učitelja, še manj za Boga v človeškem mesu, če bi hote ali po pomoti potrdil toliko stvari, ki bi bile napačne.
3. Sveto pismo je odsev svojega avtorja. Vse knjige so. Sveto pismo je napisal sam Bog, ko je deloval skozi človeške pisce v procesu, ki se imenuje »navdihnjenje«. »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga« (Drugo pismo Timoteju 3,16). Gl. tudi Drugo Petrovo pismo 1,21 in Jeremija 1,2. Bog, ki je ustvaril vesolje, je popolnoma sposoben napisati in ohraniti nezmotljivo knjigo preko ljudi. Bog, ki je popoln, je sposoben napisati in posredovati popolno knjigo, tako da uporabi nepopolne ljudi. Ne gre preprosto za to: »Ali je v Svetem pismu kakšna napaka?«, ampak »Ali lahko Bog naredi napako?« Če Sveto pismo vsebuje dejanske napake, potem Bog ni vsemogočen in lahko tudi sam naredi napake. Če Sveto pismo vsebuje napačne informacije, potem Bog ne govori resnice, ampak je lažnivec. Če Sveto pismo vsebuje nasprotja, potem je Bog avtor zmede. Z drugimi besedami, če Sveto pismo v resnici ni nezmotljivo, potem Bog ni Bog.
4. Sveto pismo presoja nas, ne obratno. »Božja beseda … presoja vzgibe in misli srca« (Pismo Hebrejcem 4,12). Bodite pozorni na odnos med »[človeškim] srcem« in »Božjo besedo«. Božja beseda (Sveto pismo) preiskuje in presoja človeško srce. Zavračanje delov Svetega pisma iz katerega koli razloga je poskus obračanja tega procesa. Če postavimo svoj razum nad Sveto pismo, grešno predpostavljamo, da mi preiskujemo in presojamo Boga. Krivoversko predpostavljamo, da se mora Sveto pismo podrediti našemu domnevno boljšemu vpogledu. Vendar Bog pravi: »O človek, kdo si vendar ti, da bi se prerekal z Bogom?« (Pismo Rimljanom 9,20).
5. Svetopisemsko sporočilo moramo vzeti kot celoto. Ni mešanica ohlapno povezanih idej, izmed katerih lahko svobodno izbiramo. Mnogim ljudem so všeč vrstice, ki pravijo, da jih Bog ljubi, ne marajo pa vrstic, ki pravijo, da bo Bog sodil grešnikom. Vendar ne moremo preprosto izbrati, kar nam je všeč v Svetem pismu, ostalo pa zavreči. Na primer, če Sveto pismo nima prav o peklu, kdo bi verjel, da ima prav o nebesih – ali o čemerkoli drugem? Če Sveto pismo nima prav glede podrobnosti o stvarstvu in spolnosti, potem ne moremo zaupati niti podrobnostim o odrešitvi. Če je zgodba o Jonu bajka, potem je morda tudi zgodba o Jezusu. Če je Sveto pismo netočno, ko govori o geologiji, zakaj bi mu zaupali, ko govori o teologiji? Prav nasprotno, v Svetem pismu je Bog popolnoma in v celoti odkril svojo razodeto voljo brez napake. »GOSPOD, na veke ostaja tvoja beseda, trdno stoji v nebesih« (Psalm 119,89).
6. Sveto pismo je naš edini avtoritativni vir za vero in prakso. Ker je nezmotljivo, ne potrebujemo drugega vira avtoritete. Dejansko je sprejemanje drugih virov verske avtoritete poleg Svetega pisma malikovanje. Vse, kar vemo o Jezusovih pričakovanjih glede naše zaupljive, poslušne vere, izvemo v Svetem pismu. Evangelij po Janezu 6,67–69 je čudovit primer. Jezus je bil pravkar priča odhodu mnogih, ki so lažno trdili, da hodijo za njim. Potem se je obrnil k dvanajstim apostolom in jih vprašal: »›Ali hočete tudi vi oditi?‹ Simon Peter mu je odvrnil: ›Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš.‹« Pravo krščanstvo obstaja iz tega izključnega zaupanja v Gospoda in njegovo besedo, Sveto pismo.
Nič od tega, kar smo predstavili tukaj, se ne sme jemati kot zavračanje prave učenosti. Nezmotljivost Svetega pisma kot pravega nauka potrjujemo prav s tem, da uporabimo svoj um za resno zgodovinsko, jezikovno in arheološko raziskovanje. Zapovedano nam je, naj preučujemo besedo (Drugo Timotejevo pismo 2,15), in tisti, ki jo skrbno preučujejo, so pohvaljeni (Apostolska dela 17,11). Prav tako se zavedamo, da so v Svetem pismu težki odlomki in tudi odkrito nestrinjanje glede njihovega razlaganja. Naš cilj je, da se približamo Svetemu pismu s strahospoštovanjem in molitvijo in ko naletimo na nekaj, česar ne razumemo, še več molimo, še več preučujemo in – če se nam odgovor še vedno izmika – ponižno priznamo svoje omejitve pred popolno Božjo besedo.
English
Zakaj je pomembno verjeti v nezmotljivost Svetega pisma?