Vprašanje
Kaj se zgodi ljudem, ki niso nikoli imeli priložnosti slišati za Jezusa?
Odgovor
Vsi ljudje so odgovorni Bogu, naj so ali niso »slišali zanj«. Sveto pismo nam pravi, da se je Bog jasno razodel v naravi (Pismo Rimljanom 1,20) in v srcu ljudi (Pridigar 3,11). Problem je, da je človeštvo grešno; vsi zavračamo to spoznanje Boga in se mu upiramo (Pismo Rimljanom 1,21–23). Če ne bi bilo Božje milosti, bi bili prepuščeni grešnim poželenjem srca in bi tako odkrili, kako nekoristno in bedno je življenje brez njega. To Bog stori tistim, ki ga nenehno zavračajo (Pismo Rimljanom 1,24–32).
V resnici ne gre za to, da nekateri ljudje niso slišali za Boga. Problem je v tem, da so zavrnili, kar so slišali in kar se z lahkoto vidi v naravi. Peta Mojzesova knjiga 4,29 pravi: »Potem boš od tam iskal GOSPODA, svojega Boga, in ga našel, če ga boš iskal z vsem srcem in vso dušo.« Ta vrstica uči pomembno načelo – vsak, ki resnično išče Boga, ga bo našel. Če si človek resnično želi spoznati Boga, se mu bo Bog razodel.
Problem pa je: »Ni ga, ki bi iskal Boga« (Pismo Rimljanom 3,11). Ljudje zavračajo spoznanje Boga, ki je prisotno v naravi in v njihovem srcu; namesto tega se raje odločijo, da bodo častili »boga«, ki so ga sami ustvarili. Nespametno je razpravljati o Božji poštenosti, če pošlje v pekel nekoga, ki ni nikoli imel priložnosti, da bi slišal Kristusov evangelij. Ljudje so odgovorni Bogu za to, kar jim je Bog že razodel. Sveto pismo pravi, da ljudje zavračajo to spoznanje in zato je Bog pravičen, ko jih obsodi na pekel.
Namesto da bi razpravljali o usodi tistih, ki niso nikoli slišali evangelija, bi se morali mi kot kristjani kar najbolj potruditi, da bi ga drugi slišali. Poklicani smo k oznanjanju evangelija vsem narodom (Evangelij po Mateju 28,19–20; Apostolska dela 1,8). Vemo, da ljudje zavračajo spoznanje Boga, ki je razodet v naravi, in to nas mora motivirati, da bi oznanjali dobro novico odrešitve po Jezusu Kristusu. Samo če ljudje sprejmejo Božjo milost po Gospodu Jezusu Kristusu, so lahko odrešeni svojih grehov in rešeni večnosti brez Boga.
Če predpostavljamo, da bi se tistih, ki niso nikoli slišali evangelija, Bog usmilil, bomo naleteli na strašen problem. Če bi bili ljudje, ki niso nikoli slišali evangelija, odrešeni, bi bilo logično, da bi si prizadevali, da ne bi nikoli nihče slišal evangelija. Najhuje, kar bi lahko storili, bi bilo, da bi nekomu oznanili evangelij, potem pa bi ga ta zavrnil. Če bi se to zgodilo, bi bil obsojen. Ljudje, ki ne slišijo evangelija, morajo biti obsojeni, drugače ni motiva za evangeliziranje. Zakaj bi tvegali, da bi ljudje morebiti zavrnili evangelij in se tako sami obsodili, če pa bi bili prej, ko niso nikoli slišali evangelija, odrešeni?
English
Kaj se zgodi ljudem, ki niso nikoli imeli priložnosti slišati za Jezusa?
