Vprašanje
Kakšna je razlika med obredi in zakramenti?
Odgovor
Rimskokatoliška in pravoslavna cerkev ter nekatere protestantske denominacije z izrazom zakrament poimenujejo obred, prek katerega posameznik prejme Božjo milost. Mnogo evangelijskih cerkva temu raje pravi kar obred; tak obred naj bi bil odrejen od Boga.
Zakrament naj bi bil sredstvo prenosa Božje milosti: ko verujoči opravi neko religiozno dejanje, naj bi ob tem prejel božanski blagoslov, bodisi za odrešenje bodisi za posvečenje. Obred pa običajno ne velja za tak »kanal«, po katerem prejmemo milost, temveč le kot praksa, glede katere je Bog zapovedal, da jo je treba opravljati. Drugače rečeno, zakrament naj bi nekako vključeval nadnaravno Božje delo, obred pa je le dejanje človeka v poslušnosti Bogu.
Vprašanje je lahko nekoliko zapleteno zato, ker imajo nekatere cerkve tudi obrede za sredstva prejema milosti; po drugi strani pa spet druge cerkve tudi na zakramente gledajo kot na le simbole duhovne realnosti, ne realnost samo. V teh primerih sta besedi zakrament in obred tako rekoč sopomenki.
Rimskokatoliška cerkev uči, da je zakramentov sedem: krst, obhajilo, birma, spoved, poroka, sveti red in bolniško maziljenje. V katoliškem katekizmu so zakramenti opredeljeni tako: »Zakramenti so učinkovita znamenja milosti, ki jih je postavil Kristus ter jih izročil Cerkvi. Po njih se nam podeljuje Božje življenje. [...] Zakramenti so vernim potrebni za zveličanje [...].« (Vir: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html, dostop 7. 4. 2023) Ta nauk razkriva sistem odrešenja, ki temelji na človekovih delih, in duhovniški pristop k čaščenju.
Vendar nas Sveto pismo uči, da se milost ne podeljuje prek zunanjih simbolov in da za odrešenje ni potreben noben obred. Milost je Božji blagoslov, brezplačno podarjen nezaslužnim. »Ko pa sta se pojavili dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika, nas je rešil, a ne zaradi del pravičnosti, ki bi jih storili mi, marveč po svojem usmiljenju, s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu. Tega je po našem odrešeniku Jezusu Kristusu obilno izlil na nas, da bi, opravičeni po njegovi milosti, postali dediči večnega življenja, v katero upamo.« (Tit 3,4–7)
Protestanti zavračajo pojmovanje, da lahko zakramenti prinesejo odrešenje. Pač pa jih imajo večinoma za znake in simbole (in včasih pečate) že prejete milosti. Večina evangelijskih kristjanov ne uporablja izraza »zakrament«, ker ne želijo narediti vtisa prepričanja, da so njihove religiozne dejavnosti kanali, po katerih prihaja milost. Obrede vidijo kot simbolične uprizoritve sporočila evangelija. Obredi niso pogoji za odrešenje, ampak so vizualni »pripomočki«, ki nam pomagajo bolje razumeti in ceniti, kaj je s svojim odkupitvenim dejanjem za nas storil Jezus Kristus, ter naše vidno pričevanje, da res verujemo vanj. Obredi so posledica trojega: da jih je vzpostavil Kristus, da so jih učili apostoli in da jih je izvajala prva cerkev. Dva običaja, ki jih ima večina evangelijskih kristjanov za obreda, sta krst in Gospodova večerja, in nobeden od njiju ni pogoj za odrešenje. Svetopisemska podlaga za krst je Evangelij po Mateju 28,18–20, za Gospodovo večerjo pa Evangelij po Luku 22,19.
English
Kakšna je razlika med obredi in zakramenti?
