Vprašanje
Je človek lahko odrešen prek splošnega razodetja?
Odgovor
Splošno razodetje lahko opredelimo kot razodetje Boga vsem ljudem vseh časov vsepovsod, in sicer razodetje o tem, da Bog obstaja ter da je inteligenten, mogočen in transcendenten. V nekaterih odlomkih iz Svetega pisma (npr. Psalmu 19,1–4 in Pismu Rimljanom 1,20) jasno piše, da je mogoče nekatera dejstva o Bogu razbrati iz njegovega stvarstva vsepovsod okrog nas. A v stvarstvu se razodevata Božja mogočnost in veličina, ne pa tudi njegov načrt odrešenja prek Kristusa. Odrešenje je namreč mogoče samo v imenu Jezusa (Apostolska dela 4,12). Torej človek ne more biti odrešen le prek splošnega razodetja. Vprašanje, ali je človek lahko odrešen prek splošnega razodetja, je običajno slišati v povezavi z vprašanjem, kaj se zgodi tistim, ki niso slišali evangelija.
Žal so na svetu še vedno območja, kjer ljudje nimajo dostopa do Svetega pisma, do evangelija Jezusa Kristusa in do nobenih drugih možnosti, da bi izvedeli za krščansko resnico. Vprašamo se, kaj se s temi ljudmi zgodi ob smrti. Ali je pošteno, da Bog obsodi nekoga, ki ni še nikoli slišal evangelija Jezusa Kristusa? Nekateri menijo, da Bog te ljudi sodi na podlagi njihovega odziva na splošno razodetje. Če torej kdo resnično verjame v tisto, kar je o Bogu mogoče spoznati na podlagi splošnega razodetja, naj bi Bog takega človeka sodil glede na to njegovo vero in mu dovolil priti v nebesa.
Toda Sveto pismo pravi, da je človek »že sojen«, če ni v Kristusu (Janez 3,18). V Pismu Rimljanom 3,10–12 je navedek iz Psalma 14,3, ki pravi, da je človekova neprerojena narava vsesplošno grešna: »Ni pravičnega, niti enega, ni razumnega, ni ga, ki bi iskal Boga. Vsi so zablodili, vsi skupaj so se izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga, niti enega.« Sveto pismo pravi, da je spoznanje Boga sicer na voljo (prek splošnega razodetja), da pa ga človeštvo sprevrača po svoje. Pismo Rimljanom 1,21–23 pravi: »Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemnelo. Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli in veličastvo neminljivega Boga zamenjali z upodobitvami minljivega človeka in ptic, četveronožcev in plazilcev.« Brezbožni ljudje so uporniški, živijo v temi in malikujejo.
Človek je kljub razodetju uporen. Grešen človek zavrača tisto, kar je o Bogu mogoče izvedeti prek narave, in se na vse načine izogiba resnici (gl. Janez 3,19). Človek po naravi ne išče Boga, zato mora Bog poiskati njega – in natanko to je tudi storil: v Jezusu Kristusu. Jezus je »prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Luka 19,10).
Na primeru Apostolskih del 10 dobro vidimo, kako zelo potrebujemo evangelij. Kornelij je vedel za Boga in je bil »pobožen in bogaboječ z vso svojo družino. Ljudem je delil obilno miloščino in vedno molil k Bogu« (2. v.). Je Bog Kornelija odrešil zaradi te predanosti Bogu, zaradi pobožnosti, ki je temeljila na Kornelijevi omejeni vednosti? Ne. Kornelij je moral slišati o Jezusu. Bog je Korneliju naročil, naj poišče apostola Petra in ga povabi k sebi domov. Kornelij je ubogal, Peter ga je obiskal ter njemu in njegovim povedal evangelij. Zverovali so v Jezusa, zato so bili odrešeni (v. 44–48). Nihče, niti »dober« človek, kakršen je bil Kornelij, ni odrešen le zato, ker verjame, da Bog obstaja, ali kar ga tako ali drugače časti. Edina pot do odrešenja je evangelij Jezusa Kristusa (Janez 14,6; Apostolska dela 4,12).
Splošno razodetje lahko razumemo kot vsesplošen poziv ljudem, naj priznajo Božji obstoj. Samo po sebi pa ne zadošča, da bi človek prišel do odrešenja v Kristusu. Zato je tako pomembno, da evangelij oznanjamo po vsem svetu (Matej 28,19–20; Apostolska dela 1,8). V Pismu Rimljanom 10,14 piše: »Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?« Vera v dobro novico odrešenja po Jezusu Kristusu je edini način odrešenja (Janez 3,16).
English
Je človek lahko odrešen prek splošnega razodetja?
