Vprašanje
Zakaj naj bi verjel v organizirano religijo?
Odgovor
Slovarska definicija »religije« bi bila nekaj podobnega kot »vera v Boga ali bogove, ki se jih časti, ki je ponavadi izražena v vedenju in obredih; katerikoli specifični sistem vere, čaščenja itd., pogosto vključuje etični kodeks«. V luči te definicije Sveto pismo ne govori o organizirani religiji, v mnogih primerih pa namen in vpliv »organizirane religije« ni nekaj, kar je Bogu všeč.
V Prvi Mojzesovi knjigi, v 11. poglavju, je opisan morda prvi primer organizirane religije, ko so se Noetovi potomci organizirali, da bi zgradili babilonski stolp, namesto da bi bili poslušni Božji zapovedi, naj napolnijo vso zemljo. Verjeli so, da je njihova enotnost pomembnejša od njihovega odnosa z Bogom. Bog je posredoval in zmešal njihove jezike ter tako razbil to organizirano religijo.
V Drugi Mojzesovi knjigi, od 6. poglavja naprej, je Bog »organiziral« religijo za Izraelov narod. Bog je postavil deset zapovedi, zakone o šotoru in sistem žrtvovanja, ki bi jih morali Izraelci izpolnjevati. Nadaljnje preučevanje Nove zaveze razjasni, da je bil namen te religije, da pokaže potrebo po Odrešeniku-Mesiju (Pismo Galačanom 3; Pismo Rimljanom 7). Vendar jih je to mnogo napačno razumelo, zato so častili predpise in obrede namesto Boga.
V vsej zgodovini Izraela so mnogi spori, ki so jih izkusili Izraelci, vključevali spore z organiziranimi religijami. Primeri vključujejo čaščenje Baala (Sodniki 6; Prva knjiga kraljev 18), Dagona (Prva Samuelova knjiga 5) in Moloha (Druga knjiga kraljev 23,10). Bog je porazil privržence teh religij ter pokazal svojo suverenost in vsemogočnost.
V evangelijih so farizeji in saduceji upodobljeni kot predstavniki organizirane religije v Kristusovem času. Jezus jih je nenehno soočal z njihovimi lažnimi nauki in hinavskim načinom življenja. V novozaveznih pismih se omenjajo organizirane skupine, ki so mešale evangelij z določenimi seznami zahtevanih del in obredov. Prav tako so pritiskali na vernike, naj se spremenijo in sprejmejo te religije »krščanstva z dodatki«. V Pismu Galačanom in Pismu Kološanom so svarila pred takimi religijami. V Razodetju je opisano, da bo imela organizirana religija vpliv na svet, ko bo Antikrist vzpostavil religijo za ves svet.
V mnogih primerih je končni rezultat organizirane religije odvračanje od Božjega namena. Vendar pa Sveto pismo govori o organiziranih vernikih, ki so del njegovega načrta. Bog imenuje te skupine organiziranih vernikov »cerkve«. Opisi iz Apostolskih del in iz Pisem kažejo, da je treba cerkev organizirati in da mora biti medsebojno odvisna. Rezultat organiziranosti so zaščita, produktivnost in evangelizacija (Apostolska dela 2,41–47). V primeru cerkve bi to organiziranost bolje poimenovali »organiziran odnos«.
Religija je človekov poskus, da bi imel skupnost z Bogom. Krščanska vera je odnos z Bogom zaradi tega, kar je storil za nas po žrtvi Jezusa Kristusa. Ni načrta, s katerim bi se lahko približali Bogu (on se je približal nam – Pismo Rimljanom 5,8). Ne bi smelo biti prevzetnosti (vse se dobi po milosti – Pismo Efežanom 2,8–9). Ne bi smelo biti sporov glede vodenja (Kristus je glava – Pismo Kološanom 1,18). Ne bi smelo biti pristranskosti (vsi smo eno v Kristusu – Pismo Galačanom 3,28). Biti organiziran ni problem. Problem je osredotočenost na predpise in obrede religije.
English
Zakaj naj bi verjel v organizirano religijo?
