Vprašanje
Kako je večnost v peklu poštena kazen za greh?
Odgovor
To je tema, ki muči veliko ljudi, ki imajo nepopolno razumevanje treh stvari: narave Boga, narave človeka in narave greha. Kot padli, grešni ljudje težko dojamemo sveto naravo Boga. Nagnjeni smo k temu, da vidimo Boga samo kot prijazno, usmiljeno bitje, čigar ljubezen do nas presega in zasenči vse njegove druge lastnosti. Ta neuravnoteženi pogled je posledica našega grešnega nagnjenja, da preveč cenimo sebe in premalo Boga. Seveda je Bog ljubeč, prijazen in usmiljen, vendar je najprej in predvsem sveti in pravični Stvarnik vesolja. Ker je svet, ne prenese greha. Nič grešnega ne more obstajati v njegovi neposredni prisotnosti. On je Bog, čigar jeza gori proti zlobnim in neposlušnim (Izaija 5,25; Ozej 8,5; Zaharija 10,3). Ni samo ljubeč Bog – je ljubezen sama! Prav zato, ker je Bog popolnoma pravična in čista ljubezen, sovraži vse vrste greha (Pregovori 6,16–19). Čeprav je usmiljen, njegova svetost omejuje njegovo usmiljenje. »Iščite GOSPODA, dokler se daje najti, kličite ga, dokler je blizu! Krivični naj zapusti svojo pot in hudobni svoje misli. Vrne naj se h GOSPODU, da se ga bo usmilil, k našemu Bogu, ki je velik v odpuščanju« (Izaija 55,6–7).
Človeštvo je popolnoma pokvarjeno zaradi greha in ta greh je vedno neposredno proti Bogu. Ko je David grešil in prešuštvoval z Batšebo ter dal umoriti Urijaja, se je odzval z zanimivo molitvijo: »Zoper tebe, tebe samega, sem grešil, hudobijo v tvojih očeh sem storil …« (Psalm 51,6). Ker je David grešil proti Batšebi in Urijaju, kako je lahko trdil, da je grešil samo proti Bogu? David je razumel, da je ves greh najprej in predvsem proti Bogu. Bog je večno in neskončno bitje, ki je temelj vsega bivanja/obstoja (Psalm 90,2). Katerikoli greh proti Bogu je kozmični upor neskončnih razsežnosti, ker je upor proti samemu bistvu obstoja. Zaradi tega vsak greh zahteva neskončno in večno kazen. Naš greh je neposreden in nameren napad proti Božjemu svetemu, popolnemu in neskončnemu značaju. Čeprav je za naš omejeni um naš greh omejen v času, se za Boga – ki je izven časa – greh, ki ga sovraži, nadaljuje. Naš greh je večno pred njim in mora biti večno kaznovan, da bi zadovoljil njegovo sveto pravičnost.
V luči pravega razumevanja Božje svetosti in naše grešnosti postane odgovor na vprašanje »Kako je večnost v peklu poštena kazen za greh?« jasen. Nihče ne razume odgovora jasneje kot nekdo v peklu. Popoln primer je zgodba bogataša in Lazarja. Oba sta umrla in bogataš je šel v pekel, medtem ko je šel Lazar v raj (Evangelij po Luku 16). Seveda se je bogataš zavedal, da je grehe zagrešil samo v času življenja. Zanimivo pa je, da nikoli ne reče: »Kako sem končal tukaj?« Tega vprašanja v peklu nikoli ne postavi. Ne reče: »Ali sem si to res zaslužil? Ali ne misliš, da je to malo pretirano? Malo preveč?« Prosi samo, da bi nekdo šel k njegovim bratom, ki so še živi, in jih posvaril pred tem, da bi jih doletela njegova usoda. Tako kot ta bogataš se vsak grešnik v peklu popolnoma zaveda, da si zasluži biti tam. Vsak grešnik ima popolnoma obveščeno, akutno zavedajočo se in občutljivo vest, ki v peklu postane njegov mučitelj. To je izkušnja mučenja v peklu – oseba se popolnoma zaveda svojega greha z neizprosno obtožujočo vestjo, brez olajšanja vsaj za trenutek. Krivda greha bo rodila sram in večno sovraštvo do samega sebe. Bogataš je vedel, da je večna kazen za življenje v grehih pravična in zaslužena. Zato ni nikoli nasprotoval temu, da je v peklu, niti se spraševal o tem. Resnično zapleteno vprašanje ni »Kako je večnost v peklu poštena kazen za greh?«, ampak »Kako se lahko sploh kdo izogne pravični večni kazni v peklu za svoje grehe?« Vsak si zasluži večno kazen v peklu za svoje grehe (Pismo Rimljanom 1,18–3,20).
Resničnost večne obsodbe, večnega pekla in večne kazni je strašljiva in vznemirjajoča. Vsak grešnik, ki se ne pokesa, je izpostavljen Božji pravični jezi nad grehom. Zato je znamenje Božje suverene milosti do nas, da bi morali biti prestrašeni. Ker je Bog pošten in pravičen, ne bo dovolil, da bi bil greh, za katerega se nismo pokesali, nekaznovan. Ali bo vsak izmed nas plačal za svoje grehe v večnosti v peklu ali pa bo nekdo drug plačal (naredil spravo) za naše grehe namesto nas. Če naj nam bi bilo oproščeno, bi moral nekdo, ki je čist in pravičen, brez svojega greha, ki bi ga moral plačati, plačati kazen za greh, ki si jo zaslužimo mi – smrt. Čeprav je naša situacija resnično strašna, obstaja dobra novica. Bog je v svoji čudoviti milosti pomiril svojo pravično jezo nad grehom, ko je prenesel našo krivdo za grehe na Jezusa Kristusa (Pismo Rimljanom 3,25; Prvo Janezovo pismo 4,10). Bog reši (oprosti, odpusti, odkupi) vse nas, ki verujemo (mu zaupamo, se zanašamo nanj, se mu predamo) v Jezusa za odpuščanje grehov (Evangelij po Janezu 3,16–21). Potrpežljivo in suvereno pripelje vse tiste, ki jih pokliče, do vere in spreobrnjenja (Drugo Petrovo pismo 1,1–3; 3,9). V svojem velikem in čudovitem usmiljenju in ljubezni je Bog priskrbel svoje odkupno plačilo za naše grehe. Poslal je svojega popolnega Sina Jezusa Kristusa, da plača kazen, ki smo jo mi dolgovali za svoje grehe, tako da je umrl na križu namesto nas. Jezusova smrt je bila neskončna smrt, ker je on neskončen Bog/človek, ki je plačal naš neskončni dolg za grehe, da jih nam ne bi bilo treba plačati v peklu za vso večnost (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Vsi mi, ki sprejmemo dar spreobrnjenja in vere (Drugo Petrovo pismo 1,1–4), priznamo svoje grehe in uporništvo, položimo vse svoje zaupanje v Kristusa in prosimo za Božje odpuščanje na temelju Kristusove žrtve. Samo po milosti, samo v veri samo v Kristusa nam je oproščeno, smo odrešeni, nam je odpuščeno, smo očiščeni in nam je zajamčen večni dom v nebesih. Bog nas tako zelo ljubi, da je dosegel našo odrešitev v Jezusovi smrti na križu za naše grehe. Vsi tisti, ki pa zavrnejo njegov dar odpuščanja in večnega življenja, bodo sami plačali večne posledice svojega uporništva v peklu.
English
Kako je večnost v peklu poštena kazen za greh?
